Ljubljana, dne 10. V. 1897
Dragi prijatelj!

Danes Te nadlegujem z veliko prošnjo.

Prosil sem za razpisano ustanovo naučnega ministerstva v prospeh literature in umetnosti. Tako štipendijo so dobili — kolikor vem — doslej Gregorčič, A. Funtek in kapelan Hribar. Menim torej, da sem je vreden, vsaj toliko kolikor A. Hribar, tudi jaz.

Naprosil sem za priporočilo že vse naše (3) liberalne poslance, župana Hribarja in drja Murkota. Župan mi je danes pisal, da me je priporočil že ministru Gautschu, da pa ima vso stvar v rokah Jagič. Temu me bo po priporočilu posl. Kušarja priporočil dr. Murko, ako me še ni.

Prosim Te, naprosi še Ti za me drja Murkota! Ako me Jagič predlaga, dobim gotovo štipendijo, sicer menda ne. — Stopi torej k dr. Murkotu, ponovi mu mojo prošnjo ter me še Ti priporoči! Saj veš, da sem ustanove potreben in vreden tudi. Pisati hočem zgodovinski roman iz Napoleonove — Ilirske dobe. Zato mi treba mnogo virov in pomočkov. Rad bi prišel za par tednov na Dunaj, da prebrskam biblijoteke, ter si nakupiti še nekaj knjig. To vse stane mnogo denarja! — Priporoči me torej, pa naj dr. M. nikar ne pozabi na me pri Jagiču! Če hočeš in če moreš, priporoči me še Ti Jagiču! Morda po dr. Murkotu, če Te Jagič tudi ne vpraša po meni. Bojim se, če imajo farji in — Pajkovci na Jagiča kak vpliv.

Sploh: prijatelj, bodi moj odvetnik; hvaležen Ti bom večno!!! —

Prosim Te pa — po naročilu župana — molči! Ne pravi nikomur, sicer me klerik. poslanci umoré!!! — Torej obdrži za se — že radi event. brezvspešnosti moje prošnje, katero sem podprl s svojimi spisi!

Za danes Te le še prosim, da mi morda že za to sobotno številko pošlješ (humoristične?) parlamentarne slike. — Tudi za kak humorističen donesek — izviren ali preveden — Te prosim! Ali nimaš še nekaj prevodov?? —

Bežku delaš krivico. On Te jako spoštuje! Dejal je le, da si bil v oceni malo preobširen; sicer Te vedno hvali. Torej le ne bodi tako občutljiv!! — pa delaj pridno dalje! Ugled že imaš brez — sklicevanja na avtoritete. Te si prihrani, če bi Te kdo napal ali trdil, da si — »nevednež«, »mladič«!!!

Cankar izda svojih 50 pesmij. Kje? — še ni gotovo. Bežku ne pošlje ničesar več, dasi mu dolguje — 60 gld!! ---

Zupančič je priden. Poslal je več pesmij.

Ketteja so pa vzeli k vojakom. Škoda! —

Škrjanec naj mi oskrbi podpise na jur. oddelku! Ali pa kdo drugi!

Torej Dolènc je vendar predsednik! Ha! Kolika čast! Sedaj se bo še le širokoustil!!! —

Márica mi je baš sedaj pisala. Nujno čaka Tvoje povesti! Piši Bežku, naj jo pošlje nemudoma »Slovenki«!! Revica nima ničesar. —

O tožbi še vedno ničesar ne vem. —

Kako je z materjo? Kadar pišeš, pozdravi njo, očeta, brata in Márico!. Pozdravi gdč. Mino!!

NB. Kaj je bilo Ellerju??!

Zdrav ostani, pa molči in delaj!

Tvoj
Fran