Ljubljana, dne 8. IV. 1897
Predragi!

Ker so nam pošli drugi popirji, pišem Ti na upravniškem.

Predvsem oprosti, da Ti niti sedaj ne pošiljam »Albuma«! Imel sem ga, čital ga celó minole počitnice, a izginil je nekam, sam vrag vedi kam, da ga vse iskanje v knjižnici in v zabojih pod streho ni moglo najti. Minka ima sicer tudi svojega — a predno ga dobim iz Nov. mesta mine zopet večnost.

Oprosti torej! —

V prilogi Ti pošiljam dva kosa Levčevega pisma. Prepisovati se mi ne ljubi. Pošlji mi pismo nazaj takoj, ko porabiš, ker je ne smem izgubiti!

NB. Kaj je z mojimi notami? Tudi rokopisi so poleg. Izvoli mi vse to kmalu vrníti! —

Dimitzova zgodovina obsega dva debela zvezka, vsak po 800 — 1000 stranij. Torej Ti je ni možno pošiljati. Saj dobiš gotovo obe knjigi tudi iz okr. učiteljske biblijoteke!

Glaserja nikakor ne zagovarjam nego le — razlagam Ti njegovo vedenje napram Tebi in Oblaku. Sedaj mi je pisal, naj pregovorim Bežka, da objavi Tvojo oceno še-le o — vel. počitnicah!!! — Vidiš, kako se boji svojih živcev radi — učencev! (Ker itak Lampè že objavlja oceno, morda sam malo* počakaš s svojo oceno — morda jo kaj dopolniš — pa piši Bežku, naj počaka! Honorar Ti itak lahko izplača, ker stavljena je Tvoja ocena itak že! Do julija pa seveda ne bo čakal stavek! Stori pa, kakor hočeš!) — Stvar je grozno smešna! Glaser bi pač ne smel biti — realist! Skočil bi iz lastne kože. —

To prokleto sodišče mi še doslej ni javilo ničesar. Mene ta Tvoj denar že kar peče! Če ne bo še 14 dnij nič, pošljem Ti ga, predno pojdeš na Dunaj. Ali je prav? —

Bežek mi je iz nova pisal, da ne more porabiti prav nič Cankarjevega. To je križ! Cankar bo bajè izdal svoje pesmi še letos. —

»Peč se bo podrla« tja v juniju. Dotlej se še dobro imam. Prav zelo sem zadovoljen v zakonu in zares srečen.

V naglici Te pozdravljam, kakor i vse Tvoje in Tvojo Márico.

Minka Te pozdravlja.

Ali si čital »Svobodo«?

Goestl je naredil II. rigoroz. Oražen je pri vojakih.

Fran

*do 1. junija n. pr.