Ljubljana, dne 2. IV. 1897
Predragi Fran!

Zadnjič si se prav grdo zlagal! Da bi Ti bil jaz od božiča pisal samó dvakrat, to je uprav »Slovenčevska« laž! Pisal sem Ti vsaj petkrat, in dobro vem, da sem sestavil samó v redakciji na Te dve pismi.

Torej, dragi Frane, laž ima še vedno kratke noge!! —

Motiš se, ko misliš, da nimam dovelj posla. Res je, da je vsa moja dolžnost dva vvodna članka na teden in redakcija feljtona, a jaz storim več. Ker je korektor Nolli prav za nič, čitam i sam, če le možno, korekturo dopoldne in popoldne. Vsekakor pa čitam poslednjo korekturo vso. Da je še vedno dovelj napak, krivi so naši zanikerni stavci, ki popravkov niti ne uvažujejo ... Zato sem že parkrat ropotal. — Razen tega pišem nekatere notice za politični pregled, za dnevne novíce in tudi tiste interesantnosti na konci lista včasih založim, če treba. Dá, že marsikak inserat sem prevedel mesto Nollija. Vse to ni moja dolžnost, a iz ljubezni do lista bi storil še več. —

Dr. Glaser mi je pisal, da so se mu vlani po izidu Tvoje ocene v »Lj. Zvonu« osmošolci prvo uro na glas rogali. Tega — piše — Ti ne bo odpustil nikdar! Mož je že skoro slep od mnoge peresarije, strašno nervozen je, vrhu tega pa še — kilav. Da bi mogel pisati temeljitejše, da bi mogel nabrati več virov, prosil je že petkrat za dopust, a niso mu ga dali. Tako pa spisuje zgodovino mej šolskimi urami in v prostem času. Zato tudi ne more biti delo kaj prida!! —

Toliko ad informandum.

Tvoja ocena je jako obširna baje (»preobširna« je samó superlativ!), kakor mi je pravil Bežek. Radoveden sem zelo. Če si bil preoster, piši B., naj prehude izraze ublaži! Glaser je — Tvoj kolega, in — memento! — Tebi se morda kdaj tudi še pripeti, da se Ti bodo rogali učenci radi kake ocene Tvojega dela! Torej bodi le stvaren!! —

»Dom in Svet« hruli Škrjanca na platnicah. Ali si čital zadnjo številko?! To piše semenišnik II. leta! — Tolče po naturalizmu, pa misli, da boli — realiste! Tepec!! —

Kako Ti je ugajala Cankarjeva kritika? Malovrh in Nolli sta razsajala, da je bilo joj! Uredništvo pa ima povsod dve duši: eno oficijelno (za »profanum volgus«), drugo za - se, torej privatno. Privatne duše pa pri »Narodu« ne smem preveč kazati, ker odbor je cvet — filisterstva. Iz tega — umevaj vse!

Gledé Cankarja se tudi jaz ne strinjam povsem s Teboj! Lirika ne more imeti istih sujetov kakor roman. Torej! — In n. pr. ali je ta-le situacija: Pesnik лeжи нa coпрoги друзeгa ... Veter stresa šipe in žena misli, da se je vrnil soprog. Osvoboditi se hoče objema ljubimca, on pa jo miri, češ: »Tvoj mož pije!« ter nadaljuje svoje docela epično delo! —

ALi je to poetična snov? Ali je to moderno? — lirično? —

O drugih se ne izražam, ker jih nisem čital. Samó tisto sem še čital, kjer prostitutka prosi nekoga, naj — še »ostane« pri nji! (Tudi to ni baš lepo in lirično!) —

Bežek se jih ne upa priobčiti, ker se — boji občinstva, ki je zlasti v Lj.. grozovito filistersko. Radi »4000« je opustilo »Zvon« blizu 100 naročnikov, radi Trdinovih bajk tudi toliko, radi mene — 20: reci dvajset — in, govorí se, če pojde tako naprej, se »Zvon« povsem ustavi. Torej vidiš!! — Pa zabavljaš! Z glavo mej tepci ne moreš skozi zid! —

Gledé Murnika sem povsem Tvojih mislij. Igra se. —

Meško pa je sila najiven, in žensk ne pozna kar nič. Ta človek meni, da se zapelje ženska kar v prvi uri in poljublja kar sredi bala! — Tudi on bi moral kmalu v svet, sicer bo postal stilist. —

Zarnik je imeniten humorist! Skoro bo presegal M-ka. Navdušil sem ga jaz, in Bežek je zeló vesel. —

Radi politike se ne bova prepirala. Samo to rečem: teorija je lepša od prakse, pa tudi — lažja. Praksa mora računiti vedno z oziri in z ovirami, — teorija pa z ničim, temveč modruje povsem platonsko. Tega nisem vedel sam prej, a sedaj se — učim — — molčati!!

Socijalno in narodno vprašanje zanemarjamo? Res je! Pa — začni Ti z reševanjem! Začnite velikošolci, bodite Vi mesije, ki vse najbolje umejete! Jaz imam druzih poslov črez glavo, pa tudi — prilike ni! — Naši juristi samo zabavljajo, a — znajo pa nič!

In k socijalistom hočete? Kdo pa? Ti c. kr. profesor? — Kdo drugi kot c. kr. avskultant? — kak tretji kot c. kr. notar, adjunkt? — kak četrti kot okrajni zdravnik?? Hodi z Bogom!! —

Kako različna je teorija od prakse in kako različen je svoboden velikošolec od — uradnika v praksi, evo dokaza v prilogi! Zaupam Ti jo, da je ne izrabi brat proti »Narodu«, oz. meni, uredniku, ki moram molčati, v škodo!! — Vidiš, to so graški idejalisti, ki so sedaj gotovo hudi na — me!! —

Vodnik-Album dobiš. —

Pozdrav bratu, starišem, punici, zlasti pa Tebi

Tvoj
Fran