V zbirki PISMA je zanimivo pismo, ki ga je Katarina Drča, poročena Praznik, 28. marca 1898 napisala svojemu bratu Francu na grški otok Kreta. Franc se tam ni nahajal zaradi počitniškega oddiha, temveč je služil vojsko. Franc ni bil edini, saj se je na Kreti nahajal skoraj celoten regiment slovenskih vojakov. Zanimalo nas je kako se je sploh pripetilo, da so se leta 1898 slovenski fantje znašli na Kreti v službi Avstro-ogrske vojske? Kaj so tam počeli? Je bil kdo ranjen? So prispeli varno domov?

V zbirki PISMA je zanimivo pismo, ki ga je Katarina Drča, poročena Praznik, 28. marca 1898 napisala svojemu bratu Francu na grški otok Kreta. Franc se tam ni nahajal zaradi počitniškega oddiha, temveč je služil vojsko. Franc ni bil edini, saj se je na Kreti nahajal skoraj celoten regiment slovenskih vojakov. Zanimalo nas je kako se je sploh pripetilo, da so se leta 1898 slovenski fantje znašli na Kreti v službi Avstro-ogrske vojske? Kaj so tam počeli? Je bil kdo ranjen? So prispeli varno domov?

PISMO SLOVENSKEMU VOJAKU NA DALJNO KRETO

Začeli smo po starih časopisih , kjer smo odkrili zgodovinsko ozadje pisma Francu na Kreti. Na otoku je leta 1897 izbruhnil upor Grkov proti turški nadvladi. Grškim upornikom so priskočile na pomoč zahodne velesile (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Rusija), ki so vsaka na svoj način poskušale uveljaviti svoj vpliv na Sredozemlju. Franc je bil poslan na Kreto, da bi kot vojak Avstro-ogrske vojske pomagal zavarovati premoženje in konzulat svoje države ter njene politične interese.

Ko je bil med uporniki ter njihovimi pokrovitelji na zahodu naposled sklenjen mir s Turčijo, se je Avstro-ogrska vojska umaknila. Iz časopisnih izrezkov tistega časa je mogoče razbrati, da so številne matere in družine vojakov začele naslavljati slovenske poslance v parlamentu na Dunaju kdaj se bodo njihovi fantje vrnili nazaj domov. To se je naposled zgodilo š marca leta 1898. Takrat je tudi nastalo omenjeno pismo Franclu v katerem ga sestra veselo pozdravlja in želi varen povratek nazaj domov.

Zgodbe slovenskih vojakov na Kreti so zgodovinarjem malo poznane. Zasebno pismo je zbudilo našo radovednost in razkrilo zanimivo zgodovinsko ozadje. Zaradi tega predstavljajo tovrstna pisma izjemno zgodovinsko in kulturno vrednost, saj ohranjajo duh časa in spominjajo sedanje generacije na strahove prejšnjih. Vojne so bile vedno strah in trpet družbe. Na srečo pa se je Francova srečno končala. Katarinino pismo je njen sin skrbno hranil in ga s posebnim posvetilom zapustil svoji hčerki, saj je bil edini spomin na prezgodaj umrlo mater. Koliko zgodb skriva eno samo pismo!

dr. Milan Mrđenović