Dragi!

Čudno se mi zdi, da ne smatraš potrebnim, obvestiti me o nadaljnem teku svoje pravde, in pa, da se Ti niti ne zdi vredno odgovoriti mi na mnoga vprašanja in predloge. Tvoja in bratova pisma so tako zmešana in neumljiva, da bi bilo nujno potreba vsaj malo luči in — miru; včeraj pa sem se še prepričal, da so bile še Tvoje pičle informacije skoro do cela — napačne in podatki naravnost izmišljeni. K vsi sreči sem se pogovoril obširno o vsem tik pred zaslišanjem z dr Majaronom, sicer bi šlo vse »v franže«.

Pisal si mi, da so me obdolžile priče tožnik in Schmidt soautorstva ali celó naravnost autorstva, ter mi z bratom vred priporočal, naj se zato odtegnem pričevanju. In glej, g. Cernovšek Roza ni bila niti zaslišana, Schmidt ni rekel nič, Schwab tudi nič, in celó gdč. Márica je dejala le, da »stil spominja na Te in na-me«. Jaz sem bil naravnost frapiran, ko si Ti tako slabo podučen o vsem!

Nu, odnehal le nisem, ampak dejal, da se čudim površnosti preiskave in da prosim, naj se v tem smislu, da sem sumen i jaz, preiskava nadaljuje, mene pa po § 170. oprosti izpričanja.

Drž. pravd. nam. Schnöditz, kateremu sem jako imponiral, ker sem mu vedno citiral številke §§, na katere sem se skliceval in katere je on po različnih kodeksih še-le iskal vedno se smehljajoč, mi je končno dejal, da nimam pravice staviti nobenega predloga, da moram izpovedati, ker nisem tožen niti sumen, sicer bom kaznovan.

Jaz sem rekel na to, da protestiram, da se me skuša z grožnjo zapeljati k protipostavni izpovedbi, in da tudi v slučaju, ko bi moj protest ne bil sprejet, ne bom nikdar ničesar izpovedal, ker sem po odnošajih končno zavarovan tudi po § 152 k. z. —

(Mislil sem tu, da za končno silo rečem, da me veže proti nekomu častna beseda, katere ne smem prelomiti, ne da postanem brezčasten državljan.) Sodnik se je smejal. Končno sem diktiral sam izjavo, da ne izpovem zato nič, ker čujem, da so me priče obdolžile sokrivde.

Sodnik pa je dostavil, da me je opozoril na event. kazen, ki mi utegne izrasti, ker sem — molčal.

Vidiš torej, da me je imel precej v škripcih. Nu, kazen plačaš Ti, če me zašijejo; o čemer pa dvomim.

Videl sem okoli 20 protok. prič. Sakramiš, če dobiš, to bo plačeval Brglez!!

Brat moj mi je pravil, da je videl v »Nar. domu« Tvojo Márico. Hm! In ona tudi nima toliko soli, da bi me obvestila ustno, kaj in kako je s Teboj!! Prokleto sta Vidva — čudna! Nu, sevé, morda si ji celó — prepovedal! — Mene bi bilo že veselilo, če bi jo — smel vsaj videti radi Tebe! Ah, Ti ubožec !! —

Upal sem, da Te vidim v Litiji. Imel sem se zopet imenitno!! —

Ali prideš v Novo mesto 26. t. m.?? —

ALi si bil na Trstenjakovi slavnosti? —

Kaj počneš? Jaz špogam različne »hofe«, pa — ljudi »froclam«. —

»Noč« se v febr. omoži. Dotlej je še moja ... ali če hočeš: najina.

Prosim Te, piši Ipavcu, ali hoče njegov oče ali strijc imeniten libreto zgodov. vsebine!? Piši pa takoj! Pomenimo se potem natanko!! —

S »Ksenijo« imam še vedno sitnosti. G. je siten, F. pa ne odneha. Menda ne bo zapisan nihče.

Kaj počneš!? — Pišeš kaj? Ali le dremleš?

Pozdrav cenj. starišem in Tebi!

Tvoj
FrGkr
23./IX. 96