Dragi Frane!

Po 17 dnevnem potikanji vrnil sem se včeraj pop. v Lj. Dneve, katere sem preživel v troglavni rodbini Hudovernikovi, ne pozabim nikdar. Imel sem se krasno. Gospa je divna ženska, on pa cel mož. Na Raki sem ostal 6 dni. Kraj je prelep in obdan od samih goríc. Maurer se je vrnil iz Krškega žal šele zadnji dan. Imel bi se sicer še malo bolje, kakor sem se itak imel. Spremil me je s kolesom do Št. Jerneja, kjer sva ga v družbi mojih sestričen še nekoliko potegnila. Maurer je bil izredno ljubezniv do mene. Rekel mi je, da me je smatral — prevzetnim, in da le zato ni silil v mojo družbo, ki bi mu bila sicer mila ... Zdi se mi, da se je i on skoro čisto ohladil za idejalista — socijalista Janeza O. —

V Kostanjevici sem posetil tudi Zajčevko, teto O-novo. Uveril sem se, da se hlini Janez kot jako solidnega in — sovražnika »Delavca«. Doma menijo tudi, da bo O. doktor že v — novembru. Jaz sem seveda molčal ali pa kimal. —

V N. m. sem bil od srede do ponedeljka. Brrr! Užil sem »zu viel des Guten«, zato sem precej — kaput ... Vzlic temu pa se začenja i pri meni navadni proces ljubezenski: barometer pada — strast mineva in ... in ... kdo vé, če se ne lotim polagoma onih dolenjskih 80.000, ali pa onih gorenjskih 50.000 ...!!

Da bom potem — »šuft«, je resnica, toda ... »zadnji nisem, prvi ne na sveti« ...

Glede Tvoje afere se informujem pri Majaronu. Doslej nisem dobil še ničesar. Čudim se pa velikanski vznemirjenosti Tvojega brata, ki o istem piše različno. Menda je ves konfuzen! Slednjič res ne vem kako se naj prav za prav vedem.

Oton piše: Če ga sodnik vendar-le sili k prisegi, »naj protestuje.« Kako se zgodi to? Pismeno? Po odvetniku? In če se »protest« odbije?? — Tu se neha Otonova modrost! — V obeh pismih ne gre dalje s svojimi sveti. Vprašaj ga natanjko, kakó in kaj naj govorim, saj veš, da nisem stal še nikdar pred sudacom! Prosim Te tudi, da mi javiš kolikor možno vsa vprašanja sodnikova na važne priče, pa odgovore Marice in Roze! Skoro gotovo se bodo ponavljala.

Vprašaj tudi Otona, ali bi bilo dobro, da se me rešiš oz. moje izpovedbe s tem, da sam rečem, da sem sotrudnik Lisjakov pri feljtonu.

To je vsekako tolika istina, da sem ti svetoval prizor pri tamburaših in prizor v gostilni, ko je izvoljen Dr Brglez častnim članom.

Ako me torej Oto preveri, da mi sodišče radi zastaranja nič ne more in če mi obljubiš Ti, da prevzameš vsako, moralno in financijelno odgovornost in obveznost, hočem govoriti tako, da me sodnik — kot prizadetega v stvari — sploh ne bo smel in hotel zapriseči; kot priča brez prisege pa ne bom izpovedal nič. Če me obsodijo radi molka na denarno globo, jo plačaš Ti. Seveda moraš, če se zmeniva tako, reči končno, ako Ti dokažejo autorstvo, da sem govoril resnico, trdeč, da sem sotrudnik Tvoj pri spisu »Brglez & Comp«.

Naj se torej Oton informuje glede zastaranja in gledé tega, da se jaz v skrajnem slučaju izdam sam kot sotrudnik Lisjaka!

Če me citirajo v Celje, pripeljem se potem v Št. Pavel za par dní. Posetiva pa prej tudi Márico, če hočeš! —

Nabralo se mi je korespondence cel kup. Oprosti torej pisavo in kratkočo pisma! —

Pozdrav starišem in Tebi!

Tvoj prijatelj
Fran
V Lj. 1/9. 96