Dragi!

Res je, da sem mislil najlepše o Tvoji ljubezni, ker mi nisi pisal toliko časa. Zato Te pa sedaj prav od srca obžaljujem, da si se dal upreči v tako idejalno-naroden jarem, ki Te le utruja, Ti krati lepe trenotke ter Ti donese prej ali slej le — nehvaležnost. Naravnost povedano: zdiš se mi nespameten in nepraktičen! Kakor vedno, si tudi sedaj premalo egoist, za kar Ti bo žal, trikrat žal!

Veseli me pa, da si tudi po svoje literarno delaven. Jaz počivam popolnoma. Doslej še nisem napisal ničesar druzega, nego kopo pisem. —

Tudi mene je povabil Kürschner za sotrudnika v »Universal-Redacteurji« in v »Bücherschatzu«. No, to ni delo za-me, ker nimam potrpljenja za tuje stvari.

Ali si dobil od Milavca vse moje note? Si tudi rokopise in tisti »Singspiel«? —

Ali Ti je dal Suša tiste forinte za kurz etc?? —

Goestl mi je pisal, da je njegova in Parmova opera sprejeta za bodočo sezono. Radoveden sem jako. Želim ji popolen vspeh! —

Ali mi veš povedati ves naslov Vipavca? Goestl ga rabi za svoj drugi libreto. — Obdrži vse o Goestlu za-se, ker želi on to!! Torej ne povej nikomur, razen punici mordal!! —

Jaz se imam izvrrr-stno. Seveda le tedaj, kadar sem v punčkovi družbi. Ah, amice, resnica je, kar meni Goethe o »sivi teoriji« — tudi v ljubezni! Ti ne veš, niti ne slutiš, kakšna je praksa, »zelena« praksa v ljubezni z izvoljenko!! Kako surova in podla je bila ona »nočna« ljubav na Dunaju! Brr! — in fej! — A ta! Ah, amice, amice, celó moja blaziranost se spremeni v sanjarsko
ekstazo, če se spomnim vseh grozno sladkih ur, katere sem preživel letošnje počitnice že dvakrat z — njo, katero ljubim ... ---

Minolo soboto sem se peljal z Dolencem v N. m. (Dolenc je napravil izpit z 2 odlikama.) V N. m. sem se imel kolikor toliko imenitno. V ponedeljek zgodaj zjutr. pa sva se odpeljala s punčkom v M. p., kjer sem pa ostal le do 9. ure dop. ž njo skup, ker ima še pouk ... Poslej sva se zabavala s Hudetom. Ob 11 1/4 dop. pa sem se odpeljal domov. — 15. avg. se zopet vidiva.

A molči o vsem tem tudi napram Márici. Rečem Ti pa naravnost, da si bojazljiv bedak, če ne uživaš vsaj polovico tiste ljubezni, katero uživam — jaz!! Ne trati časa! — carpe diem! — ne mori se s sleparenjem svojih ubogih čutnic!! — Sicer Ti bo žal, kakor je meni za vse — zamujeno!!! —

Noč mi ni pisala ničesar več. Iz tega sklepam, da je lagala, zakaj gotovo bi me obvestila sicer o svojih krvavih trenotkih. Brr! Še bolje tako. Sit sem je bil itak že precej, dasi ne do cela. Ako bi bila res noseča, povedala bi mi bila to že na D., saj sem še več kot mesec dnij občeval ž njo. Ako bi ji zastala perijoda, t. j. če bi se ji ne pojavilo »perilo« ob pravem času, vedela bi, pri čem, da je. Tako pa je napram meni molčala, ker je vedela, da me — medicinca — ne more kar tako nalagati. Sicer pa, če bi bilo tudi res: kdo mi je porok, da sem kriv baš — jaz!? Zatrjevala mi je sicer vedno, da mi je od tedaj, ko sva bila drugič vkup, povsem zvesta, — toda vrjamem ji nič več!! Ali je še na D? Ali ostane na istem mestu? — Kaj je rekla radi mene?? Piši mi, prosim, i o tem kaj!! —

Radi afere Brglezove sem Ti svetoval le to, kar je najbolj praktično in komodno. Bojazljivec nisem bil v takih stvareh še nikdar, kot veš. Priznati pa moraš, da je komodnejše in cenejše napisati dvoumno »izjavo«, kot vozariti se v Lj. k dolgotrajnim preiskavam, kjer Te končno morda še zašijejo. To sem mislil, nič druzega. Stori pa kar Ti drago!

Za Tvoje povabilo se Ti zahvaljujem. Porabim je prilično, sedaj pa ne morem, ker moram delati za »Zvon« in »Matico«. —

Najnovejše je izdaja Aškerčevih poezij. Bravo! Vesel sem jih zelo.

Zakaj nisi pisal nič gledé Matice? Zini vendar še Ti katero!! —

Bežka še ni v Ljubljano. Kaj če bi prišla skupaj k Vam in k Aškercu, pa še Resman?! To je ideja! —

Cankar je napravil maturo. Tehnik bo.

Iskren pozdrav Tvojim c. starišem, Marici in Tebi!

Tvoj
Fran
22./VII. 96