Blagorodni gospod!
Dovolite, da stopim pred Vas s tem pismom in Vas prosim, da mi popolnoma naravnost, odkrito in brez ovinkov odgovorite.
Ker letos še niste ničesar poslali »Zvonu«, v »Slovenki« in pa v »Životu« pa ste objavili že več svojih pesmij, bi imel jaz povod misliti, da imate kaj proti »Zvonu«, da se ne strinjate z listom in z njegovim urednikom ter da ste mu obrnili hrbet.
Nemogoče tudi ni, da je kdo intrigoval pri Vas proti meni in »Zvonu« in da ste ga poslušali. Intrigantov se med Slovenci ne manjka. Jaz sem toliko svobodoljuben človek,
da Vas nikakor nočem pridušati in rotiti, da bi pisali za »Zvon«, ako bi Vam Vaše prepričanje ne dopuščalo pošiljati našemu listu svoje pesmi. —
Prosil bi Vas pa, da bi mi povedali svoje mnenje in tudi omenili, če je kdo intrigoval proti »Zvonu«-— in kdo ter zakaj?
Nekaj že mora biti, ker na svoje zadnje pismo še nisem dobil odgovora od Vas.
Kakor staremu znancu in človeku, ki Vam je bil gotovo vsekdar naklonjen, boste tudi brez ovinkov odgovorili na današnje uljudno vprašanje.
S pozdravom!

Aškerc