Dragi! —

Še eno. — Kakor vidiš, sem še zmirom tukaj. Poravnati sem moral in bom še moral mnogo stvarij, o katerih se Tebi ni niti sanjalo. Prikrival sem jih iz »višjih ozirov«. Toda kljub temu upam, da odidem .. Tu je strahovito dolgčas. Naposled sem začel pisati v kavarni podlistke. Početi ne vem kaj. Schwentnerju bom zdajle brzojavil. — Rezka se z Anami vred lepo zahvaljuje. — In kakó je vroče; jaz se kopljem ves dan v lastni vodi. Glede Tvojega kovčega sem poskrbel — šele danes. Kaj se hoče?

Pozdrav!
Ivan Cankar