Blagorodni gospod!
Popolnoma odobravam Vaš sklep, da izdate Svoje lepe poezije.
Kar jih je bilo tiskanih v »Zvonu«, znane so mi vse in poznam tudi vse Vaše psevdonyme.
Ko sem zadnjič dobil na pregled Vaše »Dunajske večere«, uganil sem takoj iz prvih verzov, da Julijan Mak je Trošan - Saveljev - Cankar.
Kako sodim o Vaših pesmih, to ve prof. Bežek in Vam je nemara že povedal. Ko sem pred dvema letoma, prisiljen od več stranij, prevzel pregledavanje verzov za »Zvon«, ugajale so mi med vsemi mlajšimi pesniki najbolj Vaše pesmi in večkrat sem priganjal prof. Bežeka, da naj tiska Vaše reči.
Lepi so tudi »Dunajski večeri«, čeprav se bližajo že dekadenci, — no, to nič ne de! ... Jaz sem jih priporočal za tisk.
Želim Vam, da kmalu najdete dobrega založnika. »Не продается вдохновение – но можно рукопис продать«. Bamberg je kavalir in upam, da kupi Vaš rokopis. Slovenskih založnikov itak nimamo. Naši ljudje se s takimi nepraktičnimi kupčijami ne marajo pečati. Edini, na katerega bi se še mogli obrniti, če Bamberg ne bi mogel založbe prevzeti, bi bil še morda Hribar v Celji ... -
Kakega posebnega »vpliva« jaz pri Bambergu nimam. Pa, če me vpraša za svet in sodbo — in Vi se lahko skličete náme - razume se samo ob sebi, da Vas toplo priporočim.
Torej - če jih imate okoli 50, bode jih ravno za lep zvezek, ki bo na diko naši belletristiki in pa na novo – jezo našim Mahničevcem.
Dobro srečo! Da kmalu zagledajo beli dan »Poezije« Cankarjeve!
Prazniki so za-me - delavniki. Zatoraj sem Vam napisal te vrstice v največji naglici. —
Z najlepšim pozdravom

Vaš Aškerc