Velecenjena gosp. pisateljica!

Hvala lepa za prijazne besede v listku »Slovenke«. – Nisem se nadejala, da mi bodete tako naklonjeni. – Kako sem bila vesela, ko sem brala Vaše vrstice: Torej smem res vrjeti svojim tajnim željam, smem res upati, da se mi izpolnijo!?

In moje povestice bodo res za rabo!? – O drugič se hočem že potruditi, učiti se hočem in vaditi in če mi še Vi kdaj pomorete z svojo prijazno sodbo, se mi bode gotovo posrečilo, da kaj dosežem.

Torej moje zadnje pismo Vas ni užalilo? – Jaz sem se že res bala. – Včasih sem tako čudna in pišem tudi vse vprek kakor mi je ravno krog srca. Veseli me neizrečeno, da ste zadovoljni z menoj – in moj ubogi listič naj bi bil za javnost – pravite! –

Pisala sem vse skupaj, pismo in one spise, v pisarni v Bog zna kolikih presledkih in u vednem strahu, da me šef ne zasači. Doma sem pisala le ono sličico »Pri oknu«. – Pa zdaj bode že bolje! – Nisem imela doslej svoje sobe a ta teden dobim sobico, kjer me ne bode nihče motil. Danes sem si kupila lep tintnik, stensko torbo za pisma in peres; kar veselim se že, kako prijetno bode gori v mojej sobici!

Torej »Tak otrok« Vam je še precej všeč kakor pišete. No resnica je vse od a do z. – Da sem samo do srede nadaljevala s spomini, je zato, ker sem s 15. letom res odšla domov in kaj naj neki zvem v mali naši vasici o svetu!? – Pa če je prav, napišem še kdaj kaj iz svoje preteklosti. –

Ko bi bila mogla upati, da bi mi bili sami pismeno odgovorili, naznanila bi bila gotovo že zadnjič svoj naslov. – Žal mi je pa vendar le, da tega nisem storila – lahko bi imela sedaj Vaš list že v rokah.

Torej jaz, kakor sem že zadnjič povedala – spadam h uradniškemu osobju tukajšnjega odvetnika dr. Ivana Šušteršiča, zadostuje torej za naslov opomba da sem v njegovi pisarni. –

Ako mi pa hočete pisati na moje stanovanje, pa prosim: »Poljanski nasip št. 14, pritličje.« –

– Še enkrat hvala lepa za Vašo prijaznost. Nestrpno bom pričakovala Vašega lista.

Z najodličnejšim spoštovanjem se Vaši naklonjenosti priporoča

Vaša                 

vdana                                          

 Zofka Kvederjeva

Ljubljana, 1. III. 98