Lj. 6. 3. 01

Velec. gospdč.! Danes je zopet deževen dan in jaz sem nebeško slabe volje. Glava me boli in tudi sicer se ne počutim preveč dobro. Izmislil sem si zato, da odrinem – seveda na stroške uradniškega bolnišk. društva – za, april in majnik v Kamnik, potem pa menda v Prago. Ne preostaja mi druzega. Moram se lotiti paragrafov, čeprav mi ni ljubo to. Da pričnem iz nova kaj druzega, zdel bi se samemu sebi naravnost že anahronizem. Samo en semester izgubim najbrž spet, ker se nisem mogel v prošlem tečaju dovolj upisati. – Zares, ni drugače, kakor da postanem »stara hiša«. Z Bambergom še nisem na čistem, bom pa, predno mine osem dnij. Naj bo kar hoče. Tudi delal sem zadnji čas nekaj, pravzaprav précej, ko si Ti odšla. To pa so na vse zadnje precej pikre stvari in jaz sam ne vem, kako da naj sodim o njih. Vrhu tega pa je človek včasih še v grozovito topem in apatičnem stanju, da nikoli tega, a ko je zopet prostejši, je vesel in hiti, da se iznebi kakorkoli vsega neprijetnega. Postranske zabave pa je še precej. Med drugim prevajam Schwendtnerju eno celo knjigo arabskih pravljic in dobim zato – 25 fl. To pa je zgolj neizkušenost! Pa naj bo za enkrat, drugič bomo previdnejši. P. ne pišem nič, Z. pride za Veliko noč v Ljubljano, Cankarjeva drama se že dotiskava itd. Menda bo ta drama izvrstna, dasi pravi Z., da je malo »prepridigarska«. Jaz pa se veselim že Velike noči in lepih spomladanskih dnij ter ostajam udani

Jos. Murn



P. S. Kako pa je z »nagradami«? Če misli uganjati g. E. slabe burke, ne reflektiram nanjo, sicer pa bi jo že davno rabil, ker sem prav do jedra »sam s seboj«. Jenka II. zv. je zanič. Hvala za ono steklenico. Nebeško!!! Kaste pa niso za nič.