7. II. 00

Draga gospodična!



Ti si zdaj v nekem velecenjeno rarzposajeno prevzetnem razpoloženji. Klobase – kranjice, etc, etc deliš kot nekdaj Napoleon svoja deželanstva med vazale za storjeno uslugo (?). Niti na misel Ti morda ni prišlo, kako jasno bom prečital jaz to prejeto pismo v vsako najmanjšo gubico. Ker si tudi ti toliko impertinentna da poveš v kakem stanji sprejmeš pismo, (... čestitam, da imaš tako izborno slutnjo), povem naj Ti še jaz, da sem dobil Tvojega pri večerji, to je krog onega časa, ko postane človek, bogve zakaj, najbolj razpoložen za vse raznoterosti. Takrat bi lahko gorvoril in zabaval celo sirene do zadovoljstva. Pa prišlo je drugače: Prav, ko sem sedel, da bi energično odgovarjal, pokličejo me za miritelja (mogoče mirivca) k sosedu, kjer se je oče pretepal s sinovoma, podobno oni sceni iz Taras Bulbe, samo da je tukaj, malce tragično po vrhu – Potem sem tlačil v čibuk tobak in ga po nerodnosti ugonobil. »Lauter Fingerzeige« dobre usode, ki skrbi zame tamkaj kjer mi zmanjka energije in prične tam, kjer pričnem jaz z lahkomislenostjo. Pa naposled se imam dobro tudi jaz in sem lahko zadovoljen z prvih 24 ur, to se pravi v čas solnčnega vzhoda in zahoda. Solnce pa vshaja in zahaja nekje v moji najbližji bližini, niti do magistrata ne do zvezde mi ni treba. Zadnji čas sem dobil na razpolago veliko lepih modernih in klasičnih slikarjev, katere živo primerjam z varijantami v originalu (protislovje!) Itd.

V soboto je zopet ples, zdaj enkrat bo gledišče, potlej pa maškerade po vrsti ena za drugo. V Dantejevem peklu je bilo vse polno Mefistov, rudečih Faustov in črnih Margaretk. Vsi oni, ki so šli zvečer notri in so bili navzoči, šli so zjutraj v svojem času domov. Jaz imam nov frak in krokam po Ljubljani; v obče pa živim precej registrovano, včasih pa mislim bogve na kaj. O takih prilikah postane človek melanholičen. Tak trenutek se mi bliža zdajle in zato hitro sklepam in Te pozdravljam.



Udani Ti

Jos. Murn

NB. Pismo se je zakasnilo – oprosti!