Spoštovana gospa Prunkova!
Prejela sem Vaše pismo in Vam odgovarjam danes, ker sem bila baš slednji čas bolehna v vratu (vnetje sapnika in požiralnika) ter prav malo disponirana za korespondenco! – Vi se počutite dobro v zakonu glejte gospa – to je poezija življenja! – A mi drugi, ki smo daleč od tega in druga življenja iščemo to … hrepenimo v nekaj tega hrepenenja, nemirnega iskanja, teženja je v pesmih Die Poesie ist eine Entbehrung des Glückes, der Liebe …
Umevam Vas, da želite korespondence; človek išče vedno nekoga, ki mu je nekoliko podoben po duši! Jaz imam obširno korespondenco, tudi zagranično, od katere je odvisno mnogo mojih teženj: Rusija! Tam imam znanca, ki me zalaga z ruskimi poezijami, beletristični revijami ter me navdušuje za učenje ruščine. Zdi se mi, da sem obogatela na duši, ko sem se vsaj nekoliko naučila tega prekrasnega jezika. Zdaj prevajam »Ruske narodne pripovedke« to je prelest narodne poezije, pristna slika ruske duše! Knjige so krasno ilustrovane, kakršnih ni menda v nobeni slovanski književnosti!
Vi mi čestitate k izdaji pesmi, ne vem še, kaj poreče kritika! Nekaj neljubih pogrežkov se mi [nečitljivo] baš v onih ruskih citatih, tako, da skoro ne upam poslati knjige preko meje. - Krivda je stavčeva. Enega citata sploh nisem dobila v korekturo, drugega sem dobila prepozno.
Vi malo pišete, lepo je od vašega soproga, da vas spodbuja k delu. Meni je tak mož simpatičen, ki ne išče v svoji ženi le zveste, poslušne služkinje, temveč sebi enako družico! Ko bi bili vsi možje taki, bi kmalu ponehala tista ogromna masa neizobraženega ženstva ki posvečuje toaletnim skrbem toliko pozornosti, a pozablja, da je življenje vseeno nekaj višjega, lepšega ...
Onega članka v Öster. Rundschau nisem čitala, upam pa, da ga kmalu dobim v roke. Pač pa sem našla še po naših listih v Slovanu in Domu in svetu toliko odpora ... da me stvar res zanima! Dom in svet sta včasi preveč strankarska, to pač ve naposled vsak kdor bere trezno pisan članek Dr Ilešiča v »Hrv. Kolu« - pa zadnji kritiki v Dom in Svetu ter naposled tudi oni članek v jan. št. Slovenca, kjer so si privoščili ti gospodje tudi mene, ne vem, baš zakaj!
Govekar odgovarja v Slovanu ne baš v finem tonu – no tega nismo Slovenci baš vajeni! Istotako odgovarja Cankarju – in svoj čas je baš ta Govekar Cankarja tako povzdigoval! Toda, časi se izpreminjejo …
V počitnicah odpotujem najbrž v Italijo, to se pravi, če mi ne bo prečrtala računa bolezen! – Mogoče se kaj oglasim v Trstu!
Lepo Vas pozdravlja
vdana
Ljudm. Poljanec
Kapela, dne 12. 11. 1906.