Velika dolina, 22./10. 1900

Draga Ivanka

Odgovarjam še-le danes na Vaše ljubeznivo pismo, ker nisem hotela poslati samega pisma brez rokopisa. Strašno malo imam časa. Prevod sem spisala kar naravnost v “čisto”, zato toliko korektur, ne zamerite. Rada bi bila priredila tudi ono sodbo francozkega sodnika iz zadnjih “Dokumente”, pa je za danes že prepozno. Moj današnji članek je pravzaprav nekako résumé. Nisem se mogla zdržati, da sem dala eno tudi našim liberalcem. Ako se Vam ne vidi, pa prečrtajte dotični odstavek. Pa tisti popis v Narodu na slovensko ženstvo mi je razgrel kri. Zdaj bi bile dobre, da jim pomoremo do zmage, potem pa: Das Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, das Mohr kann gehen, potisnili bi nas spet v hišo nazaj v vlogo pepelužk.





Ako obdržite list Vi, me veseli, ker ga vem v dobrih rokah. Saj se o tem vedno še lahko zmenimo. Moje sodelovanje Vam je zagotovljeno.

Bodite prisrčno pozdravljena

Danica

NB. Kedo je Ricarda Cecconi Huch v Trstu?

Vidite v kaki naglici sem odpravljala pošto: komaj sem oddala ono, njadem na mizi list, kojega sem pozabila vtakniti k manuskriptum v kuvert. Brez zamere. X