Predraga naša Mici!



Kako me veseli, da se že zopet bliža praznik Brezmadežne, da se zamoremo po Njej zopet kaj pogovoriti. Vem, da tudi naša zvesta Mici z velikim veseljem pričakuje običajnega pozdrava iz doma mladostne sreče! Moram Ti povedati, da sem bila zelo prijetno iznenadena, ko se je prikazala tako nepričakovano gospa Ivanka. Tako prijetno se mi je zdelo, kot da se oglaša solnčna mladost in boža z mehko roko dušo. Kako lepo bi bilo, če bi bila še naša Mici priskakljala ob njej! Veš, najrajši si predstavljam Tebe kot ono drobčkano Micico, ki je ljubila cvetje in mucke in pujske in ne vem še kaj! In gospa Ivanka je pravila, da prav taka si še vedno! Kako gre s Tvojim zdravjem Mici draga? G. Ivanka Ti je gotovo pravila, da se nahajajo častita prednica v reški bolnišnici. Da, bili so tam 10 dni in se nato vrnili z rešenim očesom. Dolge tedne so nosili črne očale, toda zdaj, hvalabogu jim je oko dobro. Zares, molitev vedno in povsod pomaga! 20. septe. Smo pa imele v Trnovem novo mašo. Po dolgih letih je zopetg domačin pristopil k oltarju. Ljudstvo je bilo vse navdušeno ter ga počastilo, kolikor je vedelo in znalo. Samo darovanje je trajalo ½ ure, saj je ubog, so vsi pravili. Pojedino so pa pripravili pri nas v zavodu. To je imela uboga S. Hermagora skrbi in dela. Ves teden ni bilo nič drugega v pogovoru, kako se bo pripravilo za 90 gostov.

Otroški refektor je bil ves v vencih in cveticah, v igralnici pa je bilo pripravljeno za mladino. Po slovesnosti v cerkvi je ena deklica pozdravila novomašnika v veži pred kapelo, naše pevke pa so mu z vso navdušenostjo zapele prisrčen pozdrav. Vsi so bili ganjeni, najbolj novomašnik. Njegova mati je pa vsa presrečna žarela od veselja, najmanj 20 let je izgledal bolj mlada! Drugi dan je novomašnik maševal pri nas, ker so mu prav lepo peli. Ker je velik prijatelj mladine, zato so prišle k njegovi sv. maši tudi učenke, katere je z veseljem obhajal. Zdaj naj Ti pa še o sestrah kaj povem. Častita prednica poučujejo še vedno v šoli, saj to je njih živelj. Lani bi nam kmalu omagali pod bremenom. Bil je trgovski tečaj in dosti učenk, a največ takih, ki se niso marale učiti. Naša uboga S. Serafija je sedaj v pokoju, poučevati ne sme več, ker je prestara, da bi se učila še laščine. S. Jozefa pa še vedno vodi svoja male po italijasnki stezi do znanosti. S. Andreja in S. Bonaventura sta postali bolehni , a volja še vedno zmaguje. Učenje za predstave pa S. Andreja deli z manjšo sestrico, crkveno petje je pa lepo, med kandidatkami imamo dosti pevk. S. Kazimira ne goji več rožic, ker je preveč izmučena. Tudi na vrtu jo nadomešča mlajša moč. S. Hermagora pa uči še vedno kuharsko umetnost nele sestre ampak tudi gospodinje. S . Izidora se je poslovila od porte in pomaga S. Dorotejo povsod po hiši. Mislim, da je zdaj konec Tvojih znank. Če želiš, vedeti še moj opravek, potem sem skoraj v zadregi. Bin Madchen fur alles!

Prijazne pozdrave g. Mami in g.g. sestram, najprisrčnejše pa Tebi Mici draga od naše ljube č. prednice in nas vseh.

Naj milostna Mati Marija na veliko svoj dan obilo milost na Tvojo drago dušo, naj jo osrečuje in tolaži, dviga in bogati, to želi tvoja Marija Ingonda.