Predraga naša Mici!

Prihaja običajna prilika našega snidenja! Pozdravljam jo z veseljem, da se zopet malo pomenim z drago znanko in prijateljico davnih dni! Pozdravljena , draga Mici, v imenu nas vseh! Ravno zrem v duhu vso nekdanjo ljubo družbo v naši kandidaturi. Dobro smo se razumele in trdno smo držale skupaj, bodisi v veselju ali v bridkosti. Koliko izmed dragih tedanih sosester je že leglo v hladni grob, koliko njih, ki so nas vodili z ljubeznijo. In spominjajoč se teh srečnih dni, obstoji gotovo misel tudi pri onem trenutku, ko ste v radosti Svoje duše pokleknili pred oltar male Marije in ji z vsem srcem govorili prisego zvestobe za vedno! Srečna Mici, doslej Vam je pomagala nebeška Mati, da ste to obljubo trdno držali. Je velika milost zlasti v današnjih dneh. Zahvalite jo iz vse duše in ko se obnavlja praznik lepega spomina, pohitite prav pred oltar Brezmadežne ter ji zatrdite, da ista ljubezen, ista zvestoba kot v detinskih letih kraljuje še danes v Vašem srcu in da ne želite nič drugega kot da ga Marija vnovič sprejme - za vedno! Naj dobrohotna Mati blagoslovi ta Vaš čin! Kako z Vami draga Mici? Kako z Vašimi dragimi? Fani Majer je bila letos - po 26. letih – na obisku pri nas. Le častita Sestra Cirila in S. Serafija sta jo še poznale. Tudi o Vas nam je pripovedovala. O počitnicah je bila tudi Mici Hicke - mislim, da Vam je znana - po 15. letih odsotnostila tudi Mici Hicke - mislim, da Vam je znana - po 15. letih odsotnosti ter se je vso srečno počutila med nekdanjimi znanci.
Kdaj pa pokukate Vi, draga Mici, kaj pri nas? Hitite, če ne, se bomo tako postarale, da nas niti poznali več ne boste. Število sester se je letos za tri pomnožilo, tako, da nas je cela procesija. Po eno imamo še na Dunaju v novicijatu. Zdravi smo še dosti, skrbi in dela obilo. Očeta, ki spi pod gomilo, ne moremo pozabiti. Župljani so postavili svojemu dobrotniku lep spomenik. Na vencu, podarjenem od nekdanjih gojenk stoje besede: Hvaležno za Vami zre solzno oko, prosite, da pridemo vse k Vam v nebo! Imamo novega dekana v osebi p.g. Dolanca, ki so nam tudi naklonjeni le revež nimajo nobenega kaplana. Me pa imamo svojega gospoda, nek. Kaplana iz Postojne: pobožen, skromen in postrežljiv gospod. S šolo je težava, ko zahtevajo tako veliko in proti vesti. V Trnovem je žalostno, ljudstvo se oddaljuje od Boga, zlasti mladina je podivjana.
Molite kaj za nas!
Pozdrav cenjenim domačim od nas vseh, zlasti drage č. prednica in Vaše vdane Mar. Stanislava