Predraga Mičica!



Gotovo se bodeš malo prestrašila, ko dobiš moj listek v roko in si mislila, da so vendar te počitnice tako hitro minule kajne? Vem pa dobro, da si pametna in sprevidiš, da je potrebno človeku, da se uči , da potem enkrat kaj zna in tako mej svetom kaj velja. Gotovo boš svoje igračice lepo skupaj spravila in jih za deset mesecev zopet hranila in tako s Tvojo drago sestrico Ivanko zopet v Trnovo prišla. Tvojega belega golobčka bodeš gotovo težko zapustila, ker se Ti je gotovo zelo priljubil, pa nikar preveč ne žaluj po njem, saj dobiš tukaj še dva in oba sta bela in po dvorišču skakata. Tvoje stare tovaršice bodo skoraj vse nazaj prišle, nekaj pa še novih dobiš. Č. č. sestre Serafija in Metodija so tudi iz Gorice že prišle, tedaj nas bode 6 sester. Mej tem časom smo tudi nov vodnjak napravili na dvorišču blizu kapele. Druge novosti pa bodeš tukaj slišala. Jaz sem bila mej tem časom enkrat v Ljubljani in sem videla Tvojo prijateljico Anico. Za Tvoje ljubko pismice se Ti še le danes lepo zahvaljujem, ker poprej nisem imela časa, da bi Ti pisala.

Prav srčno te pozdravlja Tvoja Ti vse dobro želeča učiteljica Marija Ingonda ub. šol sestra.