Ljubezniva Marica!

Takoj sem Vas poljubila, pa Vaša slika je ravno tako hladna, kakor tista, ki stoji noč in dan na omarici poleg moje postelje … In sedaj sem zopet tako sama, da se moram in moram samo se slikami pogovarjati ali pa sama se sabo – Prav je Marica, da se omožite, saj ga imate gotovo prav zelo radi .. Bog Vam daj obilo, obilo blagoslova! – Tudi jaz bi se takoj, pa midva hodiva trnjevo pot in upava in se bojiva … Pa prav poroka – naj se malo pošalim – hočem zbrati prvo kitico pesme v lepo poročno darilo – njemu – a teh je še tako malo! Vsekako pa bi bilo najlepše plačilo – obroček, sedaj ko ne daje svet več – lavorik!

Pisala sem g. Jenko – naj mi odgovori v »Slovenki« na razmotrivanje pa menda ne bo nič … Ali ste kaj čuli – O saj vem, kako je!

Aleksandrov, Cankar, O. Zupančič – so mi poslali pozdrave in »prosil« – Bog zna, kako sodijo o »Vidi«? – Cankar je pristavil:« Ali ste še vedno med socijalisti, pustite jih – imajo umazane roke – in bodite raje sentimentalni, to se Vam bolj poda« Govekar me pa vsakokrat križa radi moje zaljubljene lirike in me spodbuja k epiki .. O naši kritiki!

Sedaj naročam Lermontovega. To bo menda moj R. malik poleg Heineja.

Iskren poljub!

Vsa Vaša

Vida

Zasip, 11. I. 99

Ali ste prejeli moj pozdrav iz Dunaja?