Predraga!



Mileno na rokah Ti objokanih oči komaj toliko morem pisati, da je Milena danes veliko slabša. Koliko jaz in Ivan trpiva, si težko misliš.



Znabiti bo že Milena moja mrtva, predno Ti to pismo prejmeš.



Vedno sem želela, da bi ja ne umrla v Reki, da ne bi bila med Reško »pšenico«, a zdaj vidim, da se mi ne bo ta želja spolnila. Ta bolezen je nasledek krsta. Da bi le Ti videla ubogega otroka, kako se muči, Ti si boš težko to predstavila, zato si bodo pa mati lahkejši.



Da si mi zdrava Ti in vsi, želi



Ivanka



Reka, 15. 6. 1898