Moja preljuba Mičica!

Ne morem Ti dovolj veselja izkazati, katerega sem imela nad Tvojim ljubkim listom in v ravno tako veliki meri tudi Tvoji ljubi starši. Namenila sem se zato tudi, da Ti napišem par vrstic v zahvalo in ob tej priliki tudi, kakor mislim, v Tvoje največje veselje naznanjam, da Te v kratkem obiščejo Tvoja ljuba mama. Dneva Ti ravno ne morem povedati še danes, ali pričakuj jih le, ako jih kako slabo vreme ne ustavi. Od predragega bratca sem tudi ravno isti kot od Tebe list dobila.

Novega nimam od tukaj poročati. Zdravi smo, posebno se je zdravje ata izboljšalo tudi. Kako se imaš Ti kaj? Kot sem že prej Ti povedala, kako sem bila vesela Tvojega listka, ponavljam še zdaj, veliko se mi bo pa veselje izvečalo, ako mi bodeš kaj bolj pogostoma stanje Tvoje poročala. Kaj draga Ivanka Ti kaj piše?

Danes priložim tudi k novicam eno Tvojih slik. Oglej si jo in potem shrani, da jo imaš za spomin.

Zelo me veseli, da ni bilo še prevelikega mraza, da mi bode mogoče napraviti stari mami venec iz svežih cvetk, katere je draga tako ljubila. Ker se pa Ti bodeš mogla telesno udeležiti spomina pri grobu, upam, da bodeš v duhu na grobu izmolila in prosila Boga, da ji da, ako kaj potrebuje. Kaj ne?

Danes pišem tudi Ivanki.

Ako kaj potrebuješ, piši!

Končno Te prosim, izroči v. č. g. sestram moj poklon kakor tudi od Tvojih roditeljev, posebno na v. č. g. prednico!

Draga moja, bodi v duhu poljubljena od vsih nas, posebno pa sprejmi gorak poljub od Tvoje vedno Te ljubeče sestrice

Julije.

Laze, dne 25. 10. 1897