18. V. 1914

Velecenjena gospa Zofka!

Torej Vašo celo povest imamo tukaj. V recenziji je že. Odbor je odločil zato dva prav prijazna in prijetna gospoda. Kar se naslova tiče, je seveda z udesom v slovenščini križ. Jaz vam bom rad svetoval, samo zdaj še nisem Vaše novele prečital. Obsegala bo po mojem mnenju kakih 80-90 strani te starinske in štedljive oblike, v kateriizhajajo Matičina izdanja. Mislim, da sem Vam zdaj na vse odgovoril, kar ste me vprašali. Prispevka za pratiko se veselim. Ali bi mogli biti Vi meni tako zelo naklonjeni, da bi mi povedali prev vsebino, oziroma jo v kratkih besedah napisali. Še rajši bi več vsebin. To vse zaradi tega, da vem računati z drugimi prispevki. Ne bi rad sličnih vsebin pri sicer različnih avtorjih. Pri nas imamo pomlad. Cvetje, zelenje, dež, blato, lepa dekleta, gospe in take reči. Fantje, pravijo, da so v Primorju lepši. Mi smo tako-zvani "mečkači". Največjo pozornost vzbuja zdaj med kulturnimi plastmi kinematofon (ali kako se imenuje ta zverina). Predstave so izborno obiskane.

Kako pa kaj Vi živite, srečna in presrečna gospa Zofka? Srečno, kako pa da! In v Makedonijo gre Vaše hrepenenje. Jaz bi šel rad tudi nekam, no, ne morem se spomniti kam. Kar tako bi šel, oziroma peljal bi se. Včasih grem sam (zvečer) z izprehoda, stopam preko tračnic, pa se ustavim in gledam po njih, ki hite in se gube v noč. Za Bleiweisovo cesto, da, nad Vičem in tja naprej preko morosta drži cesta v svet. Kam se vse po njej pride, a ti, Pugelj, tičiš kakor prilepljena muha v Ljubljani in ne prideš nikamor in ne moreš nikamor. Vatroslav Holz je rinil na vse plati, a ni nikamor prišel. One dni smo ga pokopali. Ali ste ga poznali? Bil je velik veseljak in zato večkrat prijeten.Oprostite, ker Vam šele danes odgovarjam. Bil sem nekam slabo razpoložen že dalje časa in še zdaj nisem pravi.

Prav lepo Vas pozdravlja in se priporoča.

Vaš vdani

Pugelj