Graz 26./VIII. 26

Dragi Fran! – Tebi najprej pišem, ker si mi Ti  rešil življenje, če je še za rešiti. Nič na srcu tako, da bi bilo vredno besed. Kopfschmerzen, Herzbeschwerden u. s. w.  sind nur Folgeerscheinungen der Tuberkulose. Beiderseitige Lungenflügel angegriffen, Komplikationen am Luftrohreneingang mindestens 3 monatliche Lungenheil stättenbehandlung, dann vollkomene Gesundheit. Nervensystem intact. – Če ozdravim Tebi se moram zahvaliti brate! In moji otroci Ti morajo biti hvaležni, da si jim ohranil mater! – Če bom še kaj pisala in ustvarjala, Tvoja zasluga bo!

V Zgbu so me pod sugestivnim uplivom Prof. Dr. Radenka Stankovića iz Beogada, ki je bil prej v Zagrebu in ki je bil sploh zli duh mojega zakona z Demetr. – lečili samo na "živce"! In me silili naj vstanem in hodim! – Ta je rekel mojemu možu, da nisem jaz prava žena za njega! – A Demetr. me je inficiral s tuberkulozo. On je bil na Brestovcu in je vedno pokašljeval in imel "gripu". V Beogradu je jedel v prvem hotelu leto dni vse najboljše, pa se je nekaj ozdravil. – Tista ki mi ga je prevzela je tuberkulotična in najbrž je nastala nova infekcije pri meni. Potem tuga, skrbi. Tudi on ima zdaj večne temperature.

Draga Minka! Draga sestra!

Dobrega moža imaš, plemenitega in močnega. S svojim pismom me je trgal iz letargije in šla sem, kakor pod sugestijom v Graz. Draga Minka rešil mi je življenje! Do Božiča moram še nekam. Ne vem kam. – Pišita mi na dom. – Moja knjiga se tiska, debela bo. – Kjerkoli bom ležala do Božiča, bom smela, da pišem. –– Pozdravi vse pri društvu. Lahko poveš resnico, saj je že znana. – Prosila bi Te, Minka, da Slov. splošno ž. društvo prevzame neki del razpečevanja knjige. Če mi se posreči, da bo v par mesecih razprodana – bom moralno rešena, vero v sebe dobim nazaj. In to tudi upliva na telo, kaj ne? – Najboljše je kar sem dozdaj napisala, čutim. Moja srčna kri, moje bridke solze razkropljene po celi državi. Črtice so in novele. – Če Ž. S. prevzame razprodajo za Slovenijo več dobim. Če gre 25% [prečrtano, nečitljivo]-To gre četrtina kaj ne v nič. Tudi tiskar  

Ivanka Klemenčičeva je bila z menoj in mi je požrtvovalno pomagala. To pa, kar je še za storiti zame – naj stori moj mož - toliko vesti ima gotovo še! – Klemenčičeva je sama bolna in mora na morje. Ne morem več.

Pozdravljena od tiste, ki sta jo rešila že na pol.

Zofka