6. IV. 1926

Britke solze me oblivajo, draga draga gospa Minka!

In prosim Vas, rotim Vas pri Vaših hčerah to polovico pisma sežgite takoj!

Velecenjena gospa,

Mamica Vas lepo prosi, če bi ji mogli eno uslugo storiti in pravi, da Vas zelo rada ima. Pred Veliko nočjo je Vas mamica prosila za eno dekle, potem ji je pa tako slabo prišlo da nismo vedeli kaj storiti. Ona že 2 leti boluje ter bo morda šla v Graz, ker so ji tam svetovali. Mamici je zdaj boljše, ter Vas lepo prosi, da bi ji precej eno zdravo pošteno čisto in ne staro, po Vašem izboru poslali. Skoraj eno leto izbiramo že dekleta, pa se ne moremo na nobeno pridno nameriti. Zdaj imamo eno analfabetkinjo, ter je mamici zelo teško z njo, ker ko ni nas doma in če mamici kaj treba, ne more ji nič pomoči, da bi kaj sporočila in kaj tacega storila. Zato Vam se velecenjena gospa, najtoplejše preporočamo za eno, ki bi lahko že 16. IV. nastopila.

Sprejmite veliko prisrčnih pozdravov od mamice in od hvaležne

Mire.

Zagreb, 6. IV. 1926

Sežgite takoj in pišite mi o tem!

6. 4. 26

Predraga gospa! Težko pišem. Jaz se Vam tako lepo zahvaljujem! Izberite mi Vi eno, prosim lepo, da ne bo kakor divja letala za fanti in ki bi jo človek lahko rad imel in ona nas. Gospa to samo Vama dvema govorim: tako ki je bila morda pri uradniški familiji. Veste Hrvatje! - Moj mož ni hotel penzije, lani je imel zapalenje pljuč in še osiguran ni bil! -  In dolgovi! A v Belgradi v hotelu stanuje in je, kakor da je baron. Doli me njegovi stari ujedajo, oh, da samo veste! Njemu vse ne upajo reči, meni da. Ali zdaj čez mesec ali 6 tednov se bo to prodalo, potem pravi da bo meni kupil in prepisal majhno, majhno hišico v predmestju blizu tramvaja. - On je ženijalen državni upravnik a vsi ženijalni ljudje so enostranski! - Napisal je Vaš gospod polno bridkosti je bilo njeno življenje - Vi ste oba dobriprijatelji molčite. Vi dvoje še eno desetino ne veste, še ene desetine ne! Pojdem v Graz in če moja glava že ni preveč in srce če še ni preveč od strašnih udarcev usode uničena pa bom zopet vzdignila glavo.

doma se štedi

Še enkrat

še enkrat!

Glavo pokonci

Zofka! -

Velecenjeni gospod!

Prisrčno Vam se zahvaljujem na dopisnici in prelepem članku, katerega smo bili vsi zelo veseli in Vam hvaležni! Bila sem zelo vesela, ker sem videla, kako vredno mamico imam, in kako se lahko z njo ponosim. Še enkrat Vam se zahvaljujem na Vašem trudu, katerega ste imeli pri tem delu. - Mamici je hvala Bogu sedaj že veliko boljše, ter smo vsi zelo veseli. Ona je morala ležati 10 dni v temni sobi. Bilo ji je zelo slabo, ter je bila med životom in smrtjo. Na Veliko noč ji je pa ratalo boljše. Ona Vam se tudi prisrčno zahvaljuje na članku, posebno pa na pismu in pravi: " V trpljenju se poznajo prijatelji!"

Veliko nočni prazniki so žali Bog že prešli, ter bo spet treba učiti in privrnuti knjigi. Jaz sem najmlajša hčerka, ki Vam pišem.

Sprejmite veliko prisrčnih zahval od hvaležne

Mire.

Zagreb, 6. IV. 1926

popolnoma poštena naj bo

Še skoro nič ne vidim. Za prijateljska pisma od srca hvala. A to pisemce Vam je napisala "moje sunašce" ki še nima 15 let. Ona druga starejša je bolj za domače stvari.

Kakor bom samo mogla napišem za Jutro. - Vi slutite kaj mi s tem storite. - V Graz grem drugi teden.