Sušak12./X. 1925

Velecenjeni gospod in dragi prijatelj!

Čitam "Jutro" in ugibam kaj je od Vas. Zbašnikovo sedemdesetletnico ste menda tudi Vi napisali. Rada čitam Vaše pero. – V dolgeh sem pri Vas, pa vedno čakam, kdaj bom posebno sveža in dobro razpoložena. Že več let imam komedije s srcem a je vse hujše in vedno bolj lezem v invalidnost, kar mi nikakor ne odgovarja. Že zdavnaj imam začeto študijo o Vas in Vaši soprogi; kdaj jo bom končala Bog ve – in če jo bom. Zavidam Vam, da ste tako lepo hodili o počitnicah po loških hribih, meni zdravniki vedno samo zapovedujejo: mir, mir, mir! Včeraj sem bila na Reki, nazaj sem se peljala pa sem vseeno po noči skoro umrla. – Tisti Vaš roman "Vstajenje" bi rada. Ne vem kdo ga je založil. Recite dotični knjigarni naj mi ga takoj pošljejo po povzetju; ampak res takoj, ker ostanem tu le do 23. t. m.–

V "Jutru" so mi izgubili en rokopis, ki sem ga bila lani poslala Dr. Kramerju. Žal mi je, ker je bil to meni lep spomin (opisujem tam pokojnega pravoslavnega protu v Zagrebu.) In tudi zato mi je žal, ker zaradi bolezni nesmem dlje od pol ure dnevno sedeti pri pisalni mizi-- a to še za korespondenco ni. - Če morete, preskrbite mi ta rokopis nazaj. Zelo Vam bom hvaležna.

Lep pozdrav Vam in Vaši gospej od Vaše stare

Zofke Kveder Demetrović