Zagreb, 19. IV. 1918

Draga moja! – Hvala Vam najlepša za Vašo prijazno pomoč. - Potrebna mi je. Strašno sem včasih potiščena in žalostna. Predolgo traja vse to pa živci popuščajo. In tudi te večne borbe! Sita sem jih že. – Zraven mi pa še zdravje nagaja. Po nogah me trga - neprijeten spomin na češko Šumavo kjer smo bile pred 12. leti s prijateljico pa nas je visoko v gorah zalotil vihar s točo in toliko, da sva se obe strašno prehladili. – Bom morala v toplice vsaj na 3 tedne. Čakala sem, čakala da bo boljše pa ne če biti. - Če pojdem, bom poskusila pisati nov roman. Dela toliko o ko bi bilo vsaj moči! – Prav od srca Vas pozdravlja

vdana

Zofka Kveder

Poslala bom "Ž. S" tudi zanaprej na Vaši naslov.

O tem pohodu je Zofka Kveder pisala v delu Spomini s Šumave.