Zagreb 7.V.1920

Dragi Milko!-

Še le danes sem dobila Vaše pismo iz Dunaja. Zelo mi je žal, da ga nisem prej, ker bi Vas bila malo umirila s kakšnim dopisom. – Ne vem ali ste doma ali ne. Poslala bi Vam Vladošino fotografijo, ker jo gotovo nimate. Vsaj te ne, ki se meni najbolj dopade. – – Ko ste Vi odpotovali iz Praga, sem jaz obolela in ležala teden dni v hotelu. – Ko sem se vrnila v Zgb mi je obolela od španjolke Mirica, slatko dekletce od osmih let.– Ko sem njo izlečila, se je španjolka pa zopet mene prijela. Morala sem na morje v Kraljevico, kjer sem bila tri tedne. Napisala sem knjigo o Vladoši - 250 str.- In čudno tudi Vas mnogo spominjam v njej.- Če ste doma Vam pošljem sliko od Vladoše in svojo,, Hanko", - to je moja najintimnejša knjiga.-

Odgovorite mi takoj. In rekomandirano, saj veste, da se pisma rada gubijo. Pazite na svoje zdravje! Telo je inštrument duše. Za Vaše velike cilje potrebujete veliko moč in veliko vztrajnost.

Morda da pridem v kratkem v Ljubljano pa skočim še v Maribor.-

Lep pozdrav od Vaše materinsko Vas ljubeče

Zofka KvdDemt