V Kanalu dne 11. 1. 73

Preblagi gospod!

Nemorete verjeti s kakšnim veseljam sem prijela 31. decembra Vaše cenjeno pismice; ker mislila sem uže, da ste na mè zabili. Zelò sem Vam zato hvaležna.

Da, mili gospod, pripravljena sem k vsemu in zadovoljna z vsem, če bi bilo to, da bi v Ljubljano šla, kakor ste mi pisali.

Ah kakò lepo, kakò prijazno me pišete! Rada Vas moram imeti, neizrečeno rada, da si Vas ni­ mam čast še osebno poznati in zdi se mi, da sva uže stara znanca; ter da Vam lahko brez vsega strahu in vso prostostjo vse zaupam.

Serčna hvala Vam, za Vašo uljudno mi poklonjenost, da mi bodete h pomoči, ako tje pridem, preverjena sem, saj mi je uže Vaše prijazno pisanje porok.

Dasi – ravno je že zakasnjeno; vašim Vam tudi jaz srečno uže začeto novo leto! Bog naj Vam ga blagoslovi, da bi ga srečno dokončali!

Kdo bi se bil mislil tisti dan, ko sem iz Kanala v Gorico šla, da se bom seznanila s takò verlim gospodom, namreč; z gos. Nollijem. Jako mi dopada njegov ponos, in vendar takò uljuden in preprost, da se meni lahko ž njim kakor z otrokom. Bi-li bili tako dobri Vi blagi gospod, mu izreči mojo gorečo hvalo in priserčen pozdrav. Ker se je ponižal mi takò lepo podučevati.

Vi pa mili gospod, ostanete mi v večnem spominu, ker si toliko zamè trudite.

Stem pokažete, da vredni sin majke Slovenije!

Z globokim spoštovanjem Vam hvaležna,

Katinka