ID
2130
Pošiljatelj Francka Kosič
Poslano iz Ilirska Bistrica
Poslano v Aleksandrija
Datum 29.10.1945
Vir Arhiv družine Kosič

29/10 1945

 

Ljubljni moj Francek!

 

Podolgem hrepenenju so me osrečile prav Tvoje tako željene vrstice. Ljubi moj sinko prvo ko nadaljejem sprejmi moje in od Sestric naj lepše pozdrave in poljube, danismo prejeli prav Tvojega pisma mi je jasno da je bilo teško zapisati. Kjer smo pa prejemali novice od tebe si pa moramo za hvaliti še nam nepoznani mi deklici.

Velikokrat smo pisali skozrudeči križ sedaj v zadnem sem poslala 4 pisma in tudi 1 sliko morda si v tem času dobil nevem. Upam da ta moj list vdobiš in da boš zdrav in vesel čital in tako zadostil Tvoje srce ki vem da sime ved rad imel tako boš tudi rad čital moje pismo. Oh moj ljubi Franci Ti nemorem popisati veselja ki smo čitali od ginjenosti so nas solze polivale da je res moj Francek pisal ki toliko let nisem vedla al bom še kdaj tako srečna, da bom brala negovo pismo.      Zvedeli smo dosti eden je reku tam je tamsmoga videli al nibilo nič sigurnega. Le kar je gospa Ferlugova povedala le to meje tolažilo. Vem da si mnogo trpel kosi tako odaljen bil toliko let od tvoje ljube Mame ki veš toteje tako rada imela in ki si bil ti tako  nji dober.

Bog naj te varuje da ostaneš vedno tako dober. 

Z tem tvojim vrsticam si mi ozdravel moje žalostno srce usaj nekoliko. Z Tvoje srce si odložu jast pa dobro znam da si mnogo trpel, povem ti da smo tudi mi zelo najbol pa sem prizadeta jast ki sem izgubila pri vsem trpljenu še mojo ljubo Slavko. Tvoja Sestrica je postala žrtev bombardiranja 16 oktobra

 

-2-

44 leta Oh moj Franci nebodi tudi ti prežalosten kjer jast sem tako nesrečna. Nismo ti hoteli prej otem pisati kjer smo vsi skup prežalostni. Oh uboga kaka smrt joje doletela. Ona je prisvojem Atu mi vsi pa čakamo kedaj in Kako nas Bog pokliče.

Veš o tem ti bo Julka pisala, kar v postelji ti piše ona je že 25 dni v Posteli sedaj se še zanjo bojim ima plaurite. Sedaj mije že ona malo zaslužila, od kar je Slavka umerla. Julka dela pri Benediku v trgovini od čevljev Jožica hodi v drugo gimnazijo in je že velika tako vidiš moj sinko smo same in še brez tebe. Ljubanaša Slavka je mogokrat rekla veš mama Franci sebo gotovo s gospodično ki nam piše poroču no in resnica je to.                Ljubljena mi otroka Kjer sta se pred Bogom in ljudmi združila za živeti v zakonu Vama pošiljam moj materinski Blagoslov. Da Vaj ljubi Bog ohrani  zdrava da bosta lahko prenašala vse težave kar Vam bo zakon nudil. Bodita si dobra potrpita eden z drugim in v Božjem strahu vzgojita otroke ako Vama jih bo ljubi bog dal.  Veš Franci nebom opisovala Te razumem use kako je to prišlo Bog ti je dal tam družabnico daboš lahko kod v domačem ognišču imel enega ki te imarad tam v tujini ki si še tako mlad mogu zapustiti svoje drage. Vidi si pa našel druge ki boš lahko srečen med nimi. Ljubi moj sinek in hčerka. Sprejmem Vaju z naj večjo ljubeznijo in si lahko brez strahu da Ti je Tvoja mamam use od pustila če si tudi prestopil brez nje k oltarju. Saj je bila Marija vsaj nihova naj bolša mati nas usih, naj bo pa tebi kisijo prosil tisti dan zause.

 

nedokončano

KORESPONDENCA