12./IV. 15 – Draga Lojzi! – Oprosti mi, prosim, če je bilo moje pismo preveč razburjeno. Nimaš pojma, kako zelo imam rada Vladico in kako se bojim za njo. Te dni sem bila naravnost desperatna. Samo, da ni bilo hujšega. Kamen se mi je odvalil od srca. Nisem sposobna, da pišem danes daljša pisma. – Od srca sem Ti hvaležna za Tvojo brigo. Brzojavko, da stanovanje pri g. Skušek sprejemam, si menda že dobila. – O prvi priliki pridem v Ljubljano in potem se pač vse razbistri. S pismi je težava. Prisrčno Te pozdravlja Zofka

Pozdravi lepo gospo mamo, morda se kmalu vidimo. Če bo mogoče pridem morda v nedeljo v L. – Strašno mi je žal, da nisem pozvala Vladico čez praznike domov. Bilo bi bolše. –