Zagreb, 31./III. 16

Velecenjena gospodična! – Najiskrenejša hvala za Vaše lepo pismo. Niti ne slutite, kako ste me pomirili in razveselili. – Zaradi Vladičinega zdravja sem res precej vznemirjena. Morda pretiravam, ali boljše je, da se v tem oziru preveč stori, kakor premalo. Včeraj sem zopet zvedela, da je Verica Šabarjeva, hčerka moje prijateljice bolna na pljučih: beginnende Tuberkulose. To je že zdaj tretji slučaj te zime med mojimi bližimi znanci. Vladica je res mnogo močnejša, kakor je Habovčeva Mimica, Pogačičeva Milka in Šabarjeva Verica ali ona je bila glede svojega zdravja že dolgo jako lahkomišljena in je mnogo grešila proti njemu. Sicer pa pride o Veliki noči najbrž njen oče na dopust in bo gotovo pozval tudi Vladico iz Ljubljane. Potem bomo že videli kaj še. Ali vseeno prosim, draga gospodična, da jo že v Ljubljani pošljete le zdravniku. Boljše je, da so naše skrbi prenapete, kakor da se zamudi pravi trenutek. Ona ima dobro telesno konstrukcijo pa se bo že okrepčala. Glavno je, da je oprezna. – Gospodična, jaz Vam ostala večna dolžnica, saj niti ne veste, kako ste mi v the težkih časih prevzeli veliko skrb za Vladico. Pod Vašimi očmi je dobro ohranjena in ta zavest mi je neprecenljiva. S najlepšimi pozdravi

Zofka Kveder