Na Dunaju, dne 11/II.97

            Velecenjena gospodična!

            Vaše pismo, za katero Vam iskrena hvala, me je jako razveselilo, tem bolj, ker sem že skoro dvomil, da še dojde. Pisal bi Vam že bil, da se Vam zopet enkrat zahvalim za redno pošiljanje listov, a mislil sem, morda zato ne odgovorite, da Vas tako hitro ne morim zdrugim pismom.

            Sedaj pa poslušajte! Pri mojem procesu „sind die Würfel gefallen.” Govékar je ali pa bode te dni izpovedal, in jaz bom sam priznal, da sem avtor tistega „slavnega” podlistka. Veste, stvar mi je že presedala, ker se je tako dolgo vlekla. V zadnjem času pa je sodišče Gov-ja grozno nadlegovalo. Skoro vsaki drugi dan so ga citirali – a komora je vedno zavrgla vse njegove izgovore. Nič ni pomagalo, nazadnje so ga kaznovali za 25 gl, potem za 35 gl in to bi bilo šlo do 100 gl, in morda bi ga bili še za 6 tednov zašili. Ker pa vsa zadeva ni toliko vredna in ker bi bilo res škoda denarja, katerega bi moral seveda jaz plačati - sčim, to je vprašanje! – brzojavil sem mu v Ljubljano, da naj izpove. Morda še reši obe globi; sicer je 60 gl fuč – brez vspeha. Upam, da pojde vse sedaj bolj naglo in možno je, da bodem že v marčni sesiji sedel pred porotniki. Sedaj bodo tudi druge priče zlasti Zanijerjevi in Márica imeli lahko stališče, ker bodo brez ozira izpovedali vse, kar jih sodnik vpraša. Ne bojim se čisto nič. Nadejam se, da me porotniki oproste, če pa drugo ne bo pomagalo, pa nastopim dokaz resnice, kar se tiče zamenjanja medicin. Nù in če me obsodijo – obesli me ne bodo! - - Ako bom oproščen potem si res privoščim – spritz[nečitljivo] v Trstu, sicer pa ne pojde, ker bo itak obilo stroškov, ki jih morda nikoli ne bom poplačal! Radoveden sem silno na konec te komedije!

            „Slovenka” je vedno boljša, zlasti tretja štev. je že jako čedna. Bo žè! Spočetka je pač težko. Imenitno je res, da se one, ki so vrnile prvo štev., zopet naročajo. Tako podjetje se ne sme koj pri rojstvu soditi, vedno se mora malo počakati, kako se bo razvijalo. Seveda, učiteljice so bile hitro po koncu menda radi - „beračice” – mimogrede bodi omenjeno, da nisem jaz nikdar tako zabavljal, pač pa Oražen! Márica mi je čisto prav pisala, čes: to so – goske! In Adele se je tudi spokorila! Bravo! Nahrulil sem jo pošteno; izgovarjala se je, da nima – denarja, nato jo je še pa g. Zanier okregal; da je le pomagalo! G. Zanier in Adele sta bila namreč koncem januarja na Dunaju 4 dni. Prišla sta kupovat pohištvo. Adele je dobila jako lepe stvari, tako da bo imela res elegantno stanovanje. Imeli smo se precej dobro, vsak večer smo bili v gledališču ali v kakem drugem zabavišču.

            Minolo nedeljo, dne 7. feb. pa so jo vrgli prvikrat raz prižnico! Jedenkrat je torej že „oklicana nevesta”. To je špas! Kar misliti si je ne morem – kot „milostljive”! Dan poroke še baje ni določen, torej tudi jaz še ničesar ne vem. Ako želite, Vam sporočim, kakor hitro izvem natančno termin.

            I meni se smili g. Márica! Prosim, izročite ji o priliki moj pozdrav in izrazite ji moje sožalje! Storil bi to sam, a ker si ne dopisujeva, je tudi sedaj ne maram nadlegovati. Gotovo ima sedaj zadoščenje, da sliši vedno ugodnejše sodbe o „Slov.” Zlasti Zagrebški „Vienac” jo je imenitno pohvalil. (A propos , prav sem se spomnil: Ali je „Dekameron že izšel?)

            Naročnikov imate torej 400! Ako bodo vsi plačevali, je „Sl-i” obstanek zagotovljen; še „dividende” bodete imeli!

            Gov. ostane definitivno v Ljubljani. Prevzel je že pred dvema tednoma uredništvo „Sl. N.”, in sicer ured. feljtona in uvodnega članka. Vsak teden mora napisati dva uvodna članka. Podlistki se mu honorirajo posebej! Mislim, da se mu bode dobro godilo! Prihodnji teden se najbrže že – poroči. Ker se mora!... Obdržite pa vse, kar sem Vam pisal o Gov., zase, dasi zlasti poslednje ni več tajnost.

            Na Dunaju Go.ja jako pogrešam. Povsem brez družbe sem. Ker sva bila poprej vedno skupaj. Dobil bi družbo, a vsake ne maram, in tako sem vedno sam! – Škrjanec, ki je še tudi v Ljubljani, je slučajno sam čital „Egerton”, sedaj pa renomira žnjo in draži druge.

            Glaser se je v III. zv. Svoje zgodovine spravil nad Oblaka in meni, ter nama očita, da sva ga „krivično” kritikovala! To je res – norec! Samo hvaliti bi ga smeli, kritike pa ne prenese, tudi najblagohotnejše ne. Sam pa napada Oblaka s prav impertinentnimi insinuvacijami po njegovi – smrti! No, v „Zvonu” mu pošteno odgovorim, in mu povem odkrito svoje mnenje!

            Veseli me, da tamburanje tako vrlo napreduje! Živio. V počitnicah bodete morali nam pomagati, da zopet kaj priredimo. Če pridem v Trst, morate aranžirati vajo, da Vas bom videl ob strani Vašega imenitnega instrumenta. Silno sem že radoveden, kako možko stojite poleg svojega „basa”. Mnogo vspeha! Hvala lepa za liste! Oprostite, da sem Vas zopet tako moril s svojo epistulo, pa nič ne zamerite. Zadnje dni sem bil malo nervozon, predno sem se odločil, kaj storiti v svoji zadevi. Sedaj pa sem zopet povsem hladnokrven in ravnodušen.

            Iskreno Vas pozdravlja in se Vam klanja

                                                                       Vam ves vdani

Fr Vidic