ID
2061
Pošiljatelj Fran Vidic
Prejemnik Milka Mankoč
Poslano iz Dunaj
Poslano v Trst
Datum 18.11.1896

Na Dunaju, dne 18./XI.96.

 

            Velečislana gospodična!

 

            Skoro se že bojim, da ste v istini huda name; vender nočem biti povsem pesimist ter se nadejam, da niste bila jezna, ker Vam zadnji krat nisem posebno navduševalno pisal o novem podjetju, ter Vam danes zopet pišem. Sodil sem pač bolj z razumom nego s srcem, zato sem potisnil v kot prvo navdušenje in odgovoril tedaj, ko sem stvar dobro premisli. Toda o tem več, kadar izvem Vaše mnenje.

            Med Márico in Govékarjem se je razvila prav živahna korespondenca, kakor mi je pravil Gov in kakor sam vem, saj fungiram kol „postillon d'amour”, ker nosim Marična pisma Gov. iz univerze, kamur on kot medicinec ne hodi. Škoda, da ima Gov. že svojo punco… Iz „smrtnih” sovražnikov sta kmalu postala debela prijatelja, ki se v vsakem in slednjem strinjata!.. Udala se je menda vender Márica! Nemara, da se tudi midva z Brglezom še spoprijateljiva?! –

            Morda Vas bode zanimalo, da se proces nadaljuje. Minuli teden sem bil zopet pri deželnem sodišču, da protestujem proti sklepu preiskovalnega sodnika začeti proti meni die „Voruntersuchung.” Brat mi je pisal, da se stvar razvija zame ugodno. Brglez pa v St. Pavlu zopet kozolce prevrača. Pisal je gospej Z., da bi se rad poravnal ž njimi in da je bil vedno prijatelj Zan. hiše. Danes pa mi poroča oče, da misli Brglez Zanierjeve tožiti radi nekega računa. Ha, ha, to je špas, katerega noče biti konca.

            V Edinosti se je pričel zopet zanimiv boj. Filozof in šestomernik Pajk je zopet stopil v areno za svojo „boljšo polovico”. Njegov napad na Gov. je povsem neosnovan, ker Gov. res ni pisal kritike o „Dušnih borbah”, temveč neki jurist Škrjanec. Pajk pa se zaletava v Gov. in v novo strujo ter povzdiguje in hvalisa svojo Pavlinko, da človek res ne ve, ali bi se jezil ali smejal. Naj bi vendar izbral drugega kavalirja svoji milostljivi, ki bi vihtel javno orožje za njo in maščeval storjeno ji krivice. Morda je to nova metoda – saj je Pajk imeniten modroslovec, pedagog in metodik! Po tem se pa le naj pripravljajo dr Tavčarca, Krsnica i. dr, da bodo zagovarjale svoje možičke, kadar spusti kdo svoj kritični voz čez nje. Neomožene in neoženjeni pa bodo morali iskati pomoči pri svojih ljubčekih in ljubicah – in imeli bomo boj, „ne boj, mesarsko klanje.” Koliko užitka in zabave nas še čaka!

            Ali Vam je znano, da bo Gaberšček v Gorici začel izhajati „Salonsko knjižnico”? Prinašala bo prevode najmodernejših proizvodov svetovne literature iz vseh jezikov – seveda, če se bodo dali pri nas dobiti. Prvi zvezek izide menda kmalu po Božiču ter prinese Govékarjeve novele iz „Slov. Naroda” in „Edinosti” in jedno novo pod skupnim naslovom „O, te ženske!” Knjižica bo jako elegantno opremljena – povsem francosko – in bo imela na ovitku lepo, pikantno sliko, katero je narisal Zarnik. Prosim Vas pa, gospodična, da obdržite to zase. Morda je Gov. in Gab. tako ljubše. Podjetje mi jako ugaja, saj doslej nismo dobili iz romanskih jezikov koro nikakih prevodov. In koliko lepih stvarij imajo prav Francozi! –

            Kako Vam ugaja nov list? Jaz mislim, da se iz prve štev. ne da nič sklepati, saj ima doslej samo javkanje o slabi politiki in idejalne fraze! Mogoče, da se mu namen posreči. Bog daj! Meni bi se bilo bolje zdelo, ako bi bili „Narod” nekoliko preustrojili ter ga približali temu programu. Vspeh bi bil izvestno večji: „Narod” je dnevnik, ima renome in velja povsod kot prvi slovenski list! Tako pa bode razpor še mogoče večji. Kaj mislite?

            Naš „literarni klub” je našim tovarišem kakor trn v peti. Začeli so proti nam, zlasti proti Gov. pravo gonjo zabaljajo in natolcujejo, kjer in kolikor morejo ter oblastno – zaničujejo vse tiste, ki kaj – pišejo. To so pametne butice, kaj ne! Minoli teden smo se dali fotografirati. Ako bi Vas zanimalo spoznati naše mlade pesnike, poslal bi Vam sliko, kedar jo dobim in če bo dobra, na ogled.

            O Božiču se najbrže snidemo na sestanek v Ljubljani, kamor bo prišel tudi Bežek.

            Kaj dela Vaš tamburaški klub? Sedaj menda nimate dosti časa. Ker Vas vse moti politika. Vresnici, priznati se mora, toliko se pri nas še ni delalo, kakor letos v Trstu. To so Vam vrli možje dr. Gregorin & comp.; človeka kar elektrizuje če vidi, kako neustrašeno, neumorno in nesebično se bore ti rodoljubi za svoj narod, zajedno pa me poprime sveta jeza, ko čitam s kakim barbarstvom, falotstvom imajo opraviti! Človek mora občudovati potrpežljivost dobrega naroda, da onega famoznega Vidusso niso - „linhali”! Tržačani bi zaslužili posnemanje pri vseh drugih Slovencih. Tudi naši štajerski magnati so mnogo preveč zaspani in komodni! Mnogo več bi se lahko storilo in doseglo, če bi imeli ljudi malo več ognja v sebi. Pa saj veste Dečko in Sernec sedita na svojih lovorjih, drugim pa ne prepustita ničesar. Seveda, dr Dečka ovira tudi nekoliko - ’lbezen’. Zvedel sem, da je hotel že v novembru imeti poroko, v pustu bo pa gotovo. Tedaj pridete seveda v St. Pavel. Škoda, da me ne bode doma! Morda se vidimo kaj o Božiču – če niste huda name. Upam pa, da mi kmalu pokažete, da niste!

Moj poklon g. Márici!

            Z odličnim spoštov. in iskrenim pozdravom

                                                                                  

                                                                                               Vam

                                                                                                          ves vdani

                                                                                                          F. Vidic

 

Danes Vam vračam tudi „Zvon”; hvala presrčna ter oprostite, da ga tako dolgo nisem vrnil.

 

 

 

 

 

 


 

KORESPONDENCA