Trst, 25/4/98

Velecenjeni gospod Vidic,

Zdi se mi da je minilo že celo leto odkar sva obmolknila – to je tem, doni pravičneje – lepše ne morem reči. Vi ste vedno oni pridni fantek ki v največjem Delu ne zanemarja dopisovanja, in jaz? Toda pustimo zaj to, Vi dobro veste kako se meni godi kadar začne procesija sitnežev, in ste lahko uverjeni da bi bila Vam že davno pisala, ako bi odvisno le od mene. One dopisnice, ki smo Vam poslale z Mačico, prepričale so Vas da smo mislili na Vas. Da smo tudi dosti govorili, o tem ni dvombe, saj me je vedno silila naj Vam pišem da pridite za Velikonoč, a jaz sem znala da bi bilo zaman ko bi Vi slišali da pričakujemo dobri del sorodnikov – saj Vas poznam. Imeli smo se prav dobro in Mačica je povsem oživela. Nisem se mogla baviti dosti ž njo, ker sem imela preveč druzega dela, in to je tudi ona obžalovala ter rekla da ni nič za praznike z menoj – samo v Sav. dolini. Bila je dva tedna tukaj in pomagala pri koncertu ki mi je dal mnogo preglavice – toliko da sem za trdno sklenila nič več se utikati ob jednakih prilikah. Vi se boste smejali, kakor se mi tukaj tudi, a moj sklep je takrat neovrgliv, ker sem preveč trpela v zadnjem času in konečno previdla da je vse zaman – inteligence ni bilo niti zraven in tak lep vspored! Toda molčimo o tem, ker ne morem niti sedaj še misliti nanj, ne da bi se jezila. Kriv je bil pa vendar, da nisem toliko časa pisala, ker moja Černovičanka je odšla še pred Velikonočjo. Bila je samo tri tedne tukaj, ki so minili kakor blisk, ker je blu prav 'alpu' – vedno veselu! Dobro da sem sedaj zopet v miru sama, in da me moti samo Zacconi ali mimogrede – Odilon – ker zdravnik mi je priporočeval naj kolikor možno molčim in še druga zdravila zraven za mojo hripavost ki me muči že 2 meseca, tako da mi je že presedala. Trdovratna stvar pa je ta, in ne vem ako bom po leti že zavriskala v S. Pavlskem gozdu. Z Marico sem bila malo v zadnjem času, ker tudi ona imela mnogo dela ter mi pravila, da Vam ni še odgovorila na ono Vaše dolgo pismo. Sedaj me bombardirajo z vprašanji kedo je ona Stefanie ki me opisuje tako dobro. Še Maks ki je bil o praznikih tukaj je rekel da so mu rekli naj čita Zvon, ker piše o eni Olgi i Dani ki niso druge nego Ana in jaz. Furlani je bil tudi nedavno tukaj in mi to omenjal ter vprašal je li morda Vi pišete!  Samo Dr. Treo je izjavil da je najbrže Marica in včeraj je tudi naš Ivan rekel da je ona kar jaz seveda tukaj odbijem, z opombo da ona ni pisala nikdar pod pseudonimom. In mislim da ne lažem. –Sem radovedna koliko časa ostane to tajno! No, kako je z Vami? Ste se že sprijaznili z Mariborom? Ste bili zadnjič na koncertu v Celji? Gotovo, kaj? Mislim, da sem dovolj 'plaušala' in da ne berete zdaj več jejmi. Oglasite se skoro, veselilo me bo. Pozdravlja Vas prav srčno

Vam udana Milka