Trst, 1/6/05

Dragi gospod doktor,

Ko sem zagledala Vašo pisavo sem takoj vedela da mora biti nekaj izvanrednega, a ste me že v prvih vrstah potolažili da ni nič hudega – no zato se me je zopet polastila 'korajža' in evo me že pri odgovarjanju. Vi vedno dobra, plemenita duša, ki se poteguje za svojega bližnjega in sedaj mi hočete dati priliko skupnim delovanjem doseči zopet kaj dobrega, kaj ne? Jaz Vam obljubljam da hočem poskusiti, ker se mi zdi stvar res vredna podpore. Hotela sem takoj v ponedeljek začeti, a iznenadili so me gostje in lep načrt je splaval. Skusila bi namreč rada dobiti svoto kot dar in ne posojilo in morda se mi posreči. Danes sem se po maši spravila na pot in dosegla nisem še nič. Dotičnik je neverni Tomaž, ker je že mnogokrat pomagal a največkrat brez uspeha ali pa nevrednimi. Ako bi bilo vse tako, kakor sem pripovedovala, bi tudi takrat, a prej naj mu povem zakaj se dotičnik ne obrne do n. pr. do Radogoja katerega naloga je podpirati dijake tem naj pa bi posodilo kako svoto. Rekel mi je da je, ne vem se spominjat, daroval ali pridobil društvi 2500 gl. in pritožil se je celo da ne dobiva nikdar nobenega letnega poročila, ter ne ve, kako posluje društvo. Potem bi hotel naj uprašam prof. Hellmerja, ako je res vse tako in ako je res talent ki zasluži podpore kako delo je njegova »Beda« i. t. d. Jaz bi mu rada prinesla ta odgovor ker sem uverjena da bo tak, da bo moral seči v žep, katerega bi strašno rada malo spraznila. V slučaju da ne vso svoto, vsaj en del, in potem pojdem dalje. Prosim vas torej pišite mi o tem tako da mu lahko prečitam – in ako mi dovolite mu pokažem tudi zadnje Vaše pismo, kakor je mene uverilo, mora tudi vsacega drugega. Med tem ko pride Vaš odgovor, pojdem nadlegovat kakšne druge. Smešno je, da je umotvor odvisen od take male svote! Jaz bi Vam takoj poslala iz svojega žepa, a potem si mislim da je bolje potrkat na ona vrata ki so navadno zaprta za dobra dela med tem ko mene vsak najde, prav vsak in imam vsak dan priliko 'olajšati' si blagajno. Meceni so pa nepristopni in se kopajo v denarju, ergo treba človeka, sitneža kakor jaz, ki jih malce podreza, kaj ne? Torej najbolje upanje imam, in za danes končam. Veseli me, da se Vam drugače dobro godi in da sfrlite proti jugu, kjer Vas, upam, bom vidla letos in kaj počebrnjala. Pozdravite (v vsakem slučaju) lepo Marico in bodite i Vi lepo pozdravljeni od Vaše stare M.