Velecenjeni gospod Vidic!



Res je, da Vam v Št. Pavlu preostaja gotovo malo časa, da bi mislili name in na ubogo "Slovenko" saj tam, kjer je – kakor mi pravijo – biser štajerske dežele, imate že svoj čarobnejši biser, ob strani katerega Vam je kar lahko pozabljati vse drugo. Kako sem pričakovala vašega spisa za našo Danico! Jaz je ne poznam, ali po spisih mi je silno simpatična in razumna mora tudi biti prav gotovo.

Nadejam se vsekako, da mi Vaš obečani spis ne izostane.

Minuli teden sem imela zopet s tiskarno velik križ, saj ga imam skoro vsakikrat ali tacega pa vendar ne vedno. Pomislite! Jaz nesem večinoma rokopisov že ponedeljek ali torek – zgodaj dovolj! – a staviti pričenjajo še le v četrtek in še to le, da mi vržejo pesek. V soboto popoludne sem imela prvo in drugo korekturo vse silno, silno, kajti list je imel iti v formo. Včasi dobi upravništvo "Slovenko" ob 11 ponoči in v soboto je bilo gotovo zopet tako. Upam, da bode dobilo društvo "Edinost" dovoljenje za lastno tiskarno in potem bode boljše. Do tedaj pa smo navezani na to. Druge jeze bi ne imela pri listu, ali ta tiskarna!

Jako dobro se mi je zdelo, ko mi je pravila gč. Milka, da je i vas naša izguba bridko zadela, no v poslednjem pismu pisali ste tudi meni, Vi vsaj niste kratkovidni, da bi ne videli čez mejo. Izguba je zadela vse Slovence in ne samo nas. Povedati Vam pa moram, da je bilo to za nas skoraj potrebno, drugače bi bila okolica spala i nadalje svoje nevzdramno spanje. Ljudstvo je čudovito pobujeno in naše ženstvo še posebe. Vsega tega bi ne bilo, ko bi bila stvar pri starem. In nazadnje, sedaj, ko premišljujem trezneje, saj nismo smeli pričakovati druzega, ko so nam naši Lahi to že napovedali. Po volitvah so se pa vedli in se še vedejo grdo, neotesano, strastno. No, mislim, da jih skoro mine prva pijanost. Nadejati se ne moremo, da bi se vrnili z Dunaja izvoljeni poslanci, tega pa ne smemo biti gotovi, da tam ne dosežejo ničesar. Saj so se že osmešili pošteno! Edino nado sem imela, da se vrne lepo pošteno Bartoli (za V. kurijo v Istri), kajti tam kriče številke pa mora vsak otrok izprevideti, da v Istri bi bil moral biti izvoljen Slovan, ako bi šlo po pravici. Ste čitali poslednjo št. Slovenskega sveta? Meni ugaja, kar pravi glede večine, kajti jaz bi bila baš tako radikalna in podpisala z obema rokama program Sl. sveta. Kritiko v Dom in svetu o Govekarjevi povesti sem čitala in sem se ji čudila. Kajti isto povest bi bil lahko spisal pošten odkrit duhovnik. Dvoboj je pa tako motiviran, da ni moglo priti drugače.

Povesti in dram v istem listu pa ne čitam. Bog moj, saj bi tudi že utegnila, ko bi hotela! Moji Rusi spé, francoske knjige pa imajo znamenje vedno tam in vendar sem sklenila, da se posvetim tema dvema jezikoma oziroma slovstvoma, ki sta mi najbolj simpatična. Nemškega že itak ne znam več, saj govoriti. Murnik Vam torej ne ugaja? V svojem genru je pač edini o Slovencih. Meni ne ugaja, ako hoče spisati kaj resnega, n.pr. v lanskem ,"Zvonu" . Genre, kojega si je oblikoval in za katerega ima največ zmožnosti in je najbolje razpoložen, ta genre naj goji. Seveda Murnika ne smemo primerjati z Govekarjem, ali Murnik sam zase, po svoje meni ugaja, morebiti res, da očara diven slog! Kaj pa la bella Gina? – Meni je neizmerno ugajala povest “Propolidori”. Vidite takega, takih "opazovateljev" nimamo še mi. Te podrobnosti, te finese! Ste li čitali?

S prisrčnim pozdravom vedno udane

Pozdrav gč. Màrici Màrice