27.12.44.                                                                                           Sgt. Y. 197. Kosič Franc.

  Rest and Leave Camp.

R.A.F. Yugoslav Detachmente.

           C. M. F.

Draga mi Ženka.

-1-

            V prvo sprejmi iskrene pozdrave in goreče poljube na tvoje lepe uste, vedi ljuba Ženka da jast sem prau in pri dobrem zdrauju, enako upam i ot tebe in naše Drage Mame.

            Ljuba mi Ženka, i letošni Božič je končal, upam da si se prau imela te praznike, teško je blo obedvem  bit oddaljena ta najlepši dan v letu, kaj češ Ženka tako nam je blo zasojeno in tako je moglo bet, ma upam da prihodni leto bomo skupaj praznovala, ta lep dan in z našimi starši, ja mislim da i tvoja je taka Želja.

            Veš ljuba Ženka pri polnočnici nisem biu, ki jo ni blo, ma namesto tega, je bla velika maša, na dan vilije popuden, in tako sem biu pri ti maši, potem sem biu v kini, a za dočakat polnoči smo doma v sobi igrali karte, in tukli orehe in lešnike za pot zob.

            Tako viš ljuba Ženka je tvoj možiček preveu vilijo Božično, a dan božiča, sem biu tud pri maši, a popedan smo šla s Sokačam na sprehot, ki je biu en lep dan, tudi smo mal veslala po morju in z tem si kratila čas, a zvečer smo bli pa na veliki večerji, skupno z našimi zavezniki, potem je biu ples, ko že veš da tvoj možiček nezna plesat, sem pa opazovau druge kako se vrtijo, ma ko veš da jast nikjer nemam opstanka sem biu že op enajsti uri v postelji in premislau na tebe. Veš Ženka da pri usememu, ki zabave ni mankalo, jast razveselt se nisem mogu, teprvo si sem pravu se moram mal na pit, tako da pridem do veselja, ma ko je prišlo do tega pa mi ni šlo, le vedno ljuba Ženka mi si pred očmi, neveš, kako mi si mankala, in kolko te je tvoj možiček pogrešau, tud pisat it sem teu, ma nazadne ni to mi ni šlo, preveč žalostne bi ble te pisme, zato pa danes ti use opišem.

-2-

A učiraj sem biu na fotbalski utekmici, in v kinu, viš to je blo use za te praznike, jast nestrpno pričakujem prvo tvoje pismo, da i jast bom čitau, in z tem vidu kako pa moja ljuba Ženka pasla ta Božič, gotovo ste bli pri lojski na dobrem kosilu. Jast upam da saj v nekoliko si razveselila tvoje ranjeno srce. Ženka jast mislim da v »nafi« bi ti vdobila, enkrat na teden, taka dva pisma, taki mi ih bi napisala in prej bi prišla v moje roke.

Pogovorte se z G. ot Sokača, morda ona ti bo dala svet, in rastolmačla kot se to v dobi, potem bo tvoj Franci prej udobivau tvoje lepe pisme. Ljuba Ženka najlepše pozdravi Mamo, in potolaži ih zaradi tvojih bratov, jast sem spet im pisal, morda bom tabot  bol srečen, ko bom kaj zvedel Vam dam vedet. Z tem zaklučim to mojo slabo pisavo, še enkrat te najlepše pozdravim in goreče poljubim tvoj do groba zvesti možiček Franci.