Sgt. Y. 197. Kosič Franc. 1. 8. 45. 159. M. U. R. A. F. C. M. F. Ljublena mi Ženka. -1- Sprejmi moje goreče poljube, katere ti podarim na tvoje lepe uste, vedi ljuba da jast sem prau in pri dobrem zdrauju, ko enako upam ot tebe, danes sem vdobil tvoje pismo ot dvastšestega, zakatero tise najlepše zahvalim. Jast se imam ponavadi ljuba Ženka, ma učiraj zvečer sem se biu mal napiu dobrega vinca, tako da sme biu veseu, in smo v društvu malo zapeli za pozabit, naše muke i trplenje, ne čudno da tvoj Franci pride do tega, veš ma treba učasih, tako saj tisto noč se pozabi na use in se lepo zaspi. Kaj mi boš krčala zato Ženka, jast mislim da ne! saj tvoj Franci ko mal popije, samse razveseli, in v nemi je sam smeh, no pa saj toliko me i ti poznaš Pupi. Ja ma najlepše je takrat ko ga midva skupaj popijemo v naši postelji, ne ljuba. O kako je blo učasih lušno, ma tudi mora še prit tako i še lepše ne ljuba, veš ko bova prišla spet skupaj, pa en večer bova uzela dve flaše vina v našo sobo, se bova lepo zaprla notri in ga bova cukala, dokler nebova vesela ko dva škrjančka, ne ljuba da bo tako. Veš ko začnem mislit na use te lepe reči kar souze mi pridejo v l oči, ot samega veselja na use to. -2- Saj veš da le v tvoji bližini, v tvojem naročju se jast prau razveselim, in le takrat uživam mal pravega veselja. O ljuba moja Ženka, jast tebe blazno ljubim, in usaki dan več, učasih mise zdi čudno ma usak dan ki pasa bol te ljubim, o tolko te Pupi ljubim, da učasih sam na tebe mislim, ure i ure pasajo i le tebe vidim. Vidim te z mojimi mislimi, vidim use tiste dneve ki smo ih skupaj pasala, i tud najmajčkene stvari, pridejo v moj miselni poglet. Učasih se zatopim v use to pa žiher me kličejo ma jast prau nič ne slišim, ampak slišim drugo, slišim tvoj mili i slatki glasek, tvoje lepe besede ljubezni, i šepetanje slatkih poljubou, katere misi enkrat tako lepo podajala, in ki ih mi boš še, ne Pusikat moj. Pomisli kako bom takrat srečen, ko te bom spet objeu, ko spet te bom stisnu na moja prsa, in poljubu tvoja vroča usta. Ko bom z tabo pobegnu v malo sobico, se zapru z tabo, da nas nebo nobeno motilo v kratkih trenutkah naše ljubezni, ki usi so kratki, tud če bi bli mesci i leta, ma useje strašno kratko posebno za nas dva, ki se tako blazno ljubiva ne Pupi daje tako. Pomisli kako bom srečen ko bom počasi, z tebe slaču -3- lepe tvoje reči, tvojo obleko in use ta drugo, katero je polno dišau, dišau tvojega deviškega telesa. In ko bo use doli, spet bojo moje oči oživele, ki vidu bom tebe tako ko si želim, lepotico mojega srca, devico mojih oči, i tolažnico mojih souzi. Takrat spet bom pritisnu tvoje lepo in vroče telo na mene, i uživau kar je sam ljubi Bog podariu. Spet bodo moje danes tresoče roke, božale tebe božale najlepša dva jabučka na tem svetu, i moja usta, poljublana nihou otrasek. Takrat ljuba use to današne trplenje bo pozableno, ti boš spet moja ko enkrat, cela moja, kosti bodo pokale ma neč nebo bolelo, zdravilo i mazilo bo prišlo na nas, na saša izmučena telesa, i na naša krvava srca. Ja mal neumno pišem, pišem kar mislim in kar si tako blazno želim, i vem da morda v tem večernem trenutku, glih tako moja Ženka misli, ne ljuba daje tako. Enkrat tako pisat bi me blo sram, ma danes ne, danes poznam tebe, ti mene i use je naše, naše i ot nobenega drugega, in sramote ni več, met nami, use je naša sveta ljubezen, za katero danes trpiva i hrepeniva. Teško je use to kar danes oba prenašava, ma ko se pomisli na našo ljubezen ni teško, ki z ljubeznijo se -4- use potrpi. No sedaj ti pa mal na tvoje pisemce odgovorim. Veš me veseli da ti so poslali pasaport, sem se že bau da bo šou po vodi, no sedaj imaš i ti to urejeno. Ko mi pišeš ti Pupi greš pre mal ven, moraš it več na zrak in se kaj pozabavat, tako da mal pozabiš, na ta današne trplenje, ki če boš zmiraj doma i zaprta l mi boš postala bolanai grda, i Franci če svojo ljubo lepo veselo, puno žiulenja, ja ti boš zame zmiraj lepa zmiraj najlepša na temu svetu. In nesmeš dosti mislit, ženka ne mislit, žiher misliš ma sam lepe reči, a use drugo pozabi, ki še tako ta slabo rado samo pride. Si misliš kako b z nami končalo, bo tako ko je že usojeno, prosim te ljuba ne imet teh misli da nas bi kam daleč poslali, ne že v naprej slabe poti mislit i u strahu na nih mislit, saj me nemorejo daleč poslat, tud če nevem kam mebi poslali magar sto krat bol daleč ko danes, Franci bo zmiraj poleh tebe, lahko mi use uzamejo, nardijo kar čejo sam tebe mi nemorejo uset, ki tudi daleč ot mene si blizu, blizu mojega srca, tud lahko žiulenje mi uzamejo ma spet bom pri tebi, moja duša po pri tebi. Ženka zmiraj misli na dobro, ki ta slabo bo samo prišlo, use lahko pride, sam ljubezen je naša i to nobeden jo nebo uzeu. Usaka pot gre v tam in v nazaj, tako sebo i Franci en dan vrnu po poti do tebe, katero te še enkrat goreče poljubim na tvoje lepe uste. Tvoj Franci.