ID
1642
Pošiljatelj Ivan Tavčar
Poslano iz Rogaška Slatina
Poslano v Ljubljana
Datum 25.07.1886
Vir Biblioteka SAZU, R 82/III-71

| Na Slatini 25./7 86

 

 Drago moje dekle!

Premila naša Franica!

 

V Vašem zadnjem pismu pričelo je proti koncu malo grmeti, in v duhu sem gledal drobne oblake, zbirajoče se na Vašem obrazu, ko ste zapisali primero o kozarcu malinovca po »brause pulver« vskipenega. (Vskipenega se ne piše, temveč vskipélega, živalica moja!)

 

Da ste bili v resnici razserjeni bilo bi mi prav, če sem pri Vas v beli Ljubljani in ne tu v nemškutarski dolgočasni Slatini. Moji vzori bili so od nekdaj mali prepiri z ljubljenim dekletom in potem zopet prijetno sprijaznenje. Prav žal mi je skoraj, da se midva še nisva nikdar sprla, takisto, kakor se sprete z gospico Pavlo, ko potem solze točite obe, in ne veste čemu!

 

Prepir s Slatine v Ljubljano mi pa ne more biti všeč; zatorej sem koj na kolenih, če mi pokažete temno lice, in breštevilnokrat se kesam, če sem v svojem zadnjem listu kaj zapisal, kar je moglo razburiti mirno jezero Vaše duše!

 

Zapuščaje Ljubljano ste mi dali obljubo, da mi tu sem dopošljete svojo podobo. Ali ste na to obljubo, ki Vas veže pred Bogom in pred ljudmi, čisto pozabili, ali menite, da ima človek v Slatini toliko prijetnih obrazov na izbiro, da brez težave pogreša Vaš obraz, o katerem tudi objektivni ljudje trdijo, da je interesanten in pikanten? Zamé pa je še mnogo več, ki Vam nasproti nisem objektiven, nego popolno odvisen in zavisen! Upam toraj, da bodete dano obljubo spolnili, in da me ne bodete prisilili, da bi moral svoji pisarni dati vkaz, tožiti Vas zavoljo izpolnitve dane a ne zvršene obljube. Take pravde so dolge in drage za tistega, ki jih zgubi.

 

Pred dvema dnevoma dobil sem po Strossmayerju povabilo, da naj ga obiščem. Temu povabilu nisem še pokoren bil, ker zdaj že ležim tri dni noč in dan v postelji in mrzlica me trese, da časih vse ropota okrog mene.

 

Da sem to pismo napisal moral sem včeraj in danes za nekaj časa vstati, tako da sem ga pisal dva dni Sklepajte s tega, prvič, da sem človek naj boljšega srcá, drugič pa, da ga ni trenutka, ko bi ne mislil na Vas in Vašo roko, ki je Vam obilokrat poljublja Vaš zaljubljeni dijak

 

 Dr. Ivan Tavčar

KORESPONDENCA