Draga Julija!



Da me ne boš imela za tako lenega, Ti moram takoj sporočiti, da sem prišel živ v Ljubljano. Od Borovnice naprej smo se peljali z Viktorjem. Danes popoldan smo šli za pogrebom, umrla je žena profesorja Ziakovskyja. Peli smo pred hišo in na pokopališči. No ravno prav, da sem ravno od doma prišel, in da mi je nekoliko potic v želodcu ostalo, da sem lažje bas pritiskal; ja pa smo res lepo zapeli, kar vse se je čudilo, da taki »pobje« tako zapojejo.

Posebnosti ne vem, ker pisal sem Ti le zato ker si rekla, da naj Ti pišem.



Te pozdravlja, kakor tudi vse druge

Tvoj Josip



Nedatirano, poštni žig 19. 4. 1900