13. IX. 97

Ma chѐre Milka!

Ko ste mi obečali, da mi bodete pisali večkrat, nisem Vam mogla verjeti, ker vem, koliko se utegne na potovanji. Jaz sem tedaj vedela tako dobro, da ne bodete mogli izdelovati slovenskih nalog v pismih do mene. Vidic, ki je prav priden v dopisovanji mi je pisal, da celό Ani – Ani! Niste pisali dolgo pa me je vprašal po Vas. Nocoj bi morala biti v Ljubljani na komersu slovenskih književnikov in umetnikov mais il serait trop j'estais la semaine passé. Chez notre bien aimé Gregorčič avec ma chѐre Nada. Gotovo vem, da je bilo ona dva dni ponedeljek in torek lepše nego bode nocoj. Oh, ona poezija. Kako je bil vesel, neverjetno. Že na Kranjskem sem slišala, da je bil na potovanji. In bil je res cele tri tedne na Kranjskem a potem en teden še v Čepovanu. Dr Strgar ga je videl in govoril ž njim in Vrhovnik tudi. Povedal mi je toliko reči osobito sem mnogo čula »o lesenem možu« Morala sem ostati tam čez noč in namenili smo se, da ležemo ob 10. toda opolnoči je še le vzel Heineja zdaj Vam bo znana tista pesem prevela »Slučajnost« v Slovenki! In čital ga je in tolmačil do 2. po noči. Malka je bila tudi zraven, Nada je pa spala na divanu. Kako se je razgrel pesnik – naš! Dejal je, da je že mnogo let kar ni bedel tako dolgo v noč. Odkrivala mu nisem ljubezni in »ne lofirala« ker ni bilo Vas da bi mi delala konkurenco, bila sva modro nema. In še ni vse; v torek je prišel v Gorico z menoj. – Danes je pa nekov sestanek literatov – en miniature jutri pa »karikatura« - kakor je pisal Vidic – vseslovenskega shoda. Vendar bi rada bila tam Salonsko knjižnico sem prejela in ocenila. Kako! O ne demandez pas! Hotela sem biti na vrhu in sama ne vem, kaj porekό. Aškerc je prvi ocenil v Narodu toda jaz sem jo spisala predno sem čitala »Narod«. Aškerc piše. Potem pridejo drugi naši novelisti in novelistinje. Murnik Dolenc, Mencinger Marica i. dr. Kumlehi semo vsi! Ako povem, da sem se v tiskarni v soboto grozno jezila in celό ustavila Slovenko, ker Muha je hudoben, ne bo Vam to nič novega. Vrhovnik, Gregorčič pa tudi drugi so mi svetovali, naj bode Slovenka samostojen list in ne priloga pa naj se tiska pri Gabrščeku Polić se mi pa tako smili in ker sem mu pravila, kako so tožili, tisku, je rekel, da dobimo o novem letu vse drugo tudi črke. Sploh mora biti revolucija na vsej črti. Da bi se ločila od Edinosti pa vendar ne bi morala; osobito je bil Govékar pa tudi Vidic zato. Nocoj bo Vida na shodu pa sem jo naprosila, naj bo poročevalka za »Slovenko«. Jaz sem pa brzojavno pozdravila »zbrano izbrano družbo«, kar bi bila storila, ko bi me tudi Govékar ne prosil. Ali njegove novele! To bo pač prijalo postojenkam n. pr.  [nečitljivo] Pridite vendar kmalu, da bom mogla tekati k Vam in govoriti Vam zopet po tolikem času. Pridite iz medvedje dežele! V nedeljo ima ženska podružnica koncert v narod. domu pri sv. Ivanu. Danes sva tekali s Karlo po mestu. Z mnogim trudom smo vendar dobile 12 maj vojaške godbe – imenitno za 30 gl. Kaj se Vam zdi? Meni se ne zdi preveč. Povsod sva agitirali, kogar sva le srečali, sva ga prijeli. Za bazar imamo dve zaklopnici punčik, igrač in onega – kdo ve, kako se imenuje! Ki drži gor brke po noči, ha, ha! Napravimo 6 paviljonov, za vino, likere, jedi, igrače, cvetlice in tobak. Pri vsakem bosta dve deklici v slovanskih narodnih nošah. Ne vem, kaj poreče predsednica k temu, ki je še v Trstu ni. Ali 19. sept. je skrajni čas za vrt, pozneje bi bilo na vrtu nemožno. Ako bo slabo vreme – Bog varij! Odložimo na 2. oktobra. Ako Vam naposled za god voščim, da bi se Vam godilo vedno tako dobro, kakor sedaj in Vam dodenem koš poljubčkov, storila sem svojo prijetno dolžnost pa sem

                                                                                                                                    Vaša Marica

14. IX Picolo piše danes o Ljublj. Concorso straordinario, kaj more biti, mislite si!

Kersnikova mi ni odpisala, napravila sem drugo neumnost, pa ji nisem še poslala.

Na dan Vašega godú pričnem pokoro – šolo, groza; bo treba odločiti se in pustiti jo, vse je boljše nego šola.