Moja ljuba Zofka!

Najini zadnji pismi sta se morali križati ali pa se je res zgodilo, kar sem se bala, da se je namreč moje pismo v poštni skrinjici zamaknilo, kar se mi je bilo takoj zdelo, in Ti pisma nisi dobila.

Hotela sem Ti še nato posebej poslati dopisnico, kjer bi te opozorila na pismo, pa sem mislila, da ima pošta že pač tak sistem, da pisma ne morejo ostajati v skrinjici. Dejstvo je, da sem Ti pisala v sredo in pismo tudi takoj odposlala.

Sinoči sem Ti brzojavila. Dopust nastopim 25. tm., dasi ni šlo gladko. Te dni si preskrbim potni list in vse drugo. Prtljago za Štajersko si pripravim in naročim, da mi jo prinesejo na kolodvor, da jo vzamem, ko se bova peljali v Gradec. Saj se gotovo tudi brzovlak v Ljubljani mudi toliko časa, da bo to mogoče. Treba je samo, da ti točno določiš dan in uro potovanja v Gradec.                                                     

Ker ne vem, kje se bova potem videvali, ne vem, koliko in kakšne obleke naj vzamem s seboj. Med elegantni svet ne želim. Pa o tem bova že govorili.     

Gradec poznam; bila sem dvakrat po en teden tam, ko je Klemenčič polagal I. državni izpit. Simpatično mesto! Pojdeva k Maria Hilf odnosno pojdem sama, če Ti ne boš želela. Prav rada grem enkrat med Nemce.  

Želim samo eno: da bi za Te bila ta pot uspešna! V naprej izjavljam, da tu ne gre zame, marveč za Te in Te prosim, da po svojih željah enostavno odrejaš v vsakem pogledu. Da bi nama le bilo vreme naklonjeno! Danes je v Ljubljani dež in mraz kakor koncem oktobra.  

Pričakujem Tvojega naznanila, kdaj naj pridem v Zagreb in s katerim vlakom potem odpotujeva.                                                                                                                    

Prisrčno Te pozdravlja in poljublja                                                                                     

                                                 Tvoja                                               

                                        Ivanka            Lj. 8. VIII. 1926