Trst, dne 27. svečana 1899 

Ljubezniva, draga gospodična!

V zadnji listnici sem Vam napisala par prijaznih besed ter sem se oprostila, da Vam tako dolgo ne pišem a hudomušni stavec, s katerim se jezim, da je groza, mi je izpustil vso listnico kakor mi je izpustil iz ''Slike z Dunaja'' cel odstavek. Groza! Nikoli več, gospodična moja, se ne dam pregovoriti, da bi obdržala uredništvo, nikoli! Dovolj sem užila jeze. Toda preidiva k Vam. Vi ste jako pridni in srčkani, pomagajte mi, prosim lepo, pomagajte posebno v prozi. Pesmi imam mnogo in ne slabih a dobre proze nimam nič. Zato Vas prav prisrčno prosim, da mi spišete še za 5. št. Kaj proze. To kar ste mi poslali, povem Vam po pravici, me ni posebno zadovoljilo, ali če mi ne pošljete drugega uporabiti bodem morala to, dasi se mi čudno zdi, da bi bil človek na zadnjo uro tako krut in to celo – mati! Kaj se vam zdi? …

Oprostite, da Vam pošiljam to le sliko od fotografa amaterja, ali dala sem jih napraviti koncem leta 12 pri pravem slikarji in sedaj že nimam nobene več. Tu sem silno dobro zadeta samo malo presuha sem, izraz je pa pravi.

Vašo elegijo pošiljam prav zdaj Medvedu z drugimi pesmimi na ogled. Bomo videli kaj poreče, meni ugaja. Ako morete, napravite mi, gospica, tudi kaj za doma ali kak resen članek ali sploh proze, prosim! Zakaj bi Vi ne mogli, saj ste nadarjeni dovolj! Kaj pravite k dopisovalni zvezi, ktero je na Vaš predlog svetoval nekov sotrudnik?

Pišite Marici II, ki si je že vtepla v glavo, da ne bo pisala več, ko mi je lani spisala pol ''Slovenke'', ona je Marica Strnad učit. Sv. Jakob v slovenskih goricah – Štajersko. To je imenitna pesnica. Drugikrat Vam dam ktero drugo sedaj podrezajte to: Kako to, da letos nič ne piše pa ne povejte ji, da sem Vam to jaz to naročila. Tako, zdaj sem vam odgovorila nekoliko in moja vest bo mirnejša. Nadejam se, da mi skoro kaj pošljete, do tedaj Vas

poljublja

Vaša

Márica