Spoštovana Gospa.
Na ta veseli dan Naše zaročitve, hočem Vam napisat en par vrstic, v katereh upam da Vas bodo razveselile. In ko tisti dan bo prišu da udobila boste Naše pismo, imela je boste za spomin, od dveh mladih in poštenih src.
Usoda nam je bila taka da smo se mogli srečat v teh dalnih krajeh, in daleč od naše prelepe domovine. Na ta dan naše zaročitve mankala ste nam mnogo, rada bi Vas spoznala tisti dan, da bi se veselila met nami, ma ko tega ni bilo mogoče, upam da tisti dan ni daleč ko se bomo spoznali, in vidli ampak ne samo za en kratek čas, ampak za vedno, samo če boste Vi zadovolna, upam da ja.
Ko moja Mama je zadovolna za Vašega Sina, tako upam da tudi Vi neboste proti temu, ampak si želim da boste zadovolna.
Jast imenujem se (Zofka) moja rojstna vas je (Privačna) Mlada sem 18 letna.
Jako upam ko tisti dan bo prišu da bom smela priti do Vas, da me boste sprejela ko vašega Sina v Vaše naročje, in tolažila me boste ko na Mati, ki tolaži svojga Sina.
Res je da v teh dalnih dr krajeh nisem sama, ampak ses – Mojo Mamo (imenuje se Kristina) In tudi jast imam tam v moji Vasi še eno Sestro in enega Brata.
O verjemtemi ko sem jast srečna ki sem spoznala enega dobrega in poštenega fanta, in koliko se ljubimo iz poštenega srca, koliko veselja nam boste napravili ko Vi in Moja Mama peljali Nas boste pret oltar in združili Nas boste za večno.
Upam da use te Naše želje se bodo hmali izpolnile. In ko bo prišu tisti dan da bom lahko govorila ses Vami, pa takrat Vam bomo skupno in osebno ses Franci opovedali kaj več Ob Našem spoznanju, in o naši ljiubezni.
Sprejmite iz srca želene pozdrave v upanju da dan našega spoznanja ni več daleč.
Ostajam Navas Misleča
Zofka Šušmel