Dragi prijatelj!



Ne morem Ti dopovedati, kako me je razveselilo Tvoje veliko pismo. Vendar si — rešen! Začel si in vstrajal boš sedaj na tej krasno zapričeti poti! Lotil si se proze. To je, kar me napolnjuje z velikimi nadejami za Tvoj renomé in za našo literaturo.



Ah, da bi Ti vedel kakó breznadna puščava se razprostira v našem prozajičnem slovstvu! Ti vidiš le »Zvon«, ko je — izšel; a da bi videl njegove rokopise, sklenil bi roke nad svojo glavo! — To so sami šušmarji, sami diletanti, katerim je Bežkovo črtajoče pero vsa slava. Slovnica — sama slovnica! Naraščaja pa nič in nič ... V arhivu »Naroda« sem našel vsaj 50 rokopisov. In od kako imenitnih mož, od kako domišljavih mladeničev, ki se delajo ženije in ki hočejo biti naši —mojstri, naši — kritiki! In čital sem njihova dela, čital, pa — sklepal roke nad svojo glavo od strmenja, jeze in ogorčenosti ... Mej 50 rokopisi sem iztaknil le 3—4 dobre, ali vsaj porabne; mej temi sta dve povesti Nigrína (Meškota) in Tvoja novelal!!



Našel sem pa mej različnimi ogromnimi rokopisi tudi dva debela spisa mojega prijatelja Štupice ... in čital sem in čital, pa ... Toda ne; uredník sem, zato molčim, Ti pa si misli — svoje! —



Ta Štupica! Zaklel se je bajè proti meni, da me »uniči« in sedaj stika za mojimi slabostmi. Hm! Tak don Kišot! Sedaj je bajè dognal, da ne znam francoščine, pa da vendar — citiram francosko. In to je za me bajè velikansk škandal! — Bog vedi, če zna Murnik — turško in angleško, katero citira? — Nù, to dožene Štupica!



In ta Štupica je v družbi z gospo dr. Maroutovo pogruntal, da je že »nekje« (!) čital »neko« (!) povest, »samó ne ve kje«, ki je bila moja — »V krvi«! Jaz da sem snov le »prestavil na slovensko in — lokaliziral«. —



Kaj hočeš še večje infamije?! To je menda vsaj višek falotstva takih Štupic! — Moja »V krvi«, ki je zajeta i po scenah, i po značajih iz našega žitka, ta naj bo prevod!!



Ali se spominjaš, kaj sem Ti enkrat pisal iz Dunaja, da bi radi ljudske hudobne lažnjivosti kar vse v kot vrgel? — Vidiš, takole se mora človek togotiti za — narod! Pri moji duši, kaj mi je vsega tega treba? Zakaj nisem bedak, filister, ali kak — Štupica! Živel bi mirno in dobro! Takó pa imam večno jezo radi takih barab!! - - -



Toda, kaj bi Ti pisaril o sebi! V prilogi Ti pošiljam iz svojega na račun petak, da mi ne pogineš! Pa bodi vendar solíden! Sam vidiš, da Te to življenje uničuje duševno in telesno! Bodi pameten in ne bo se Ti več godilo slabo!!



Tvoje »vinjete« so mi prav zelo všeč. Toda, zakaj samó »grau in grau«?? — Ne bodi tako črnogled, duševno razbit! Samomorilec — blaznik — idijot — prostitutka: — sami temni obrazi! Pošlji mi za izpremeno še nekaj solnčno svetlih in srečno veselih slik! Vtaknem jih vedno vmes! Vinjete priobčim drugi teden, ker imam v tiskarni že neko Meškovo kmetsko povest. — »Pismo« za ponedeljek mi pošlji vsaj do petka zjutraj! Dotikaj se le literature in — kulture sploh, pa ščiplji, zabavljaj in peri, kolikor moreš strupeno! Pa tudi podučuj in kaj novega povej Slovencem!!



Radi Minke: srečen sem popolnoma, zlasti кep дoбим мeндa синa.



Jaz in moji Te pozdravljajo prav presrčno!



Piši kmalu!

Ves Tvoj — Fran