Dragi Fran!

Gotovo si že strašno razžaljen in postavil si me menda že v — dispozicijo. Bog ve, kaj si že vse misliš, a zagotavljam Te, da je kriva mojega molka le moja lenoba. Sila nerad pisarim pisma, ker imam itak dovelj pisarij; kadar pa sem doma, imam najrajši mir pred vsem pisanim in tiskanim.

Novega posebnega, česar bi ne izvedel iz »Naroda«, itak ni nič v Ljubljani. Da imam že tretjo hčer — Mileno, veš. No, zdravo je vse. Minka je srečno prebila tretji polom in hči je debela in čedna. Vida je že cela modrijanka, Vera pa tudi leta in skače kakor žrebe.

Prav vesel sem, da so otroci vedno zdravi in da kažejo že danes, da ne bodo niti tepci niti grdi. Radi se imamo, da je veselje ... Bog daj tudi Tebi kmalu kaj zaroda! Želim pa, da si manj — babjek kakor jaz ... Veš, malo me pa vendar jezí, da se mi noče posrečiti sin. Toda to naj ostane med nama! Ti imaš brado in si sploh pravi Ezav, zato dobiš gotovo sina. Srečo imaš itak povsod! —

V ljubljanski literaturi nič posebnega. Aškerc se še ni odločil, ali sprejme uredništvo »Lj. Zvona« ali ne. Pa bo moral, ker ni druzega. Jaz mu bom pomagal.

Škerjanec je izročil intendanci svojo 4 dej. dramo »Umirajoči« — bajè à la Maeterlinck!!! — a so mu jo vrnili, ker nima dejanja.

Aškerčeva drama je na ruska tla prestavljen Tavčarjev »Tat«. Jutri ga bomo brali.

»Umetniško društvo« še živi; v kratkem dobiš sprejemnico.

Jaz sem letos zopet prosil za štipendijo. Če jo je tepec Hribar dobil, zakaj bi je jaz ne! Letos sta prosila razen mene le še Parma (!) in neki arhitekt. Priporoči me vendar Jagiču in Murkotu! Letos bi mogel dobiti, in — rabil bi jako — jako! Prijatelj, s 100 gld. 5 ljudij težko živi. Ali verjameš? — Podpri me torej malo, hvaležen Ti bom zelo.

Dr. Šavnik, moj kolega na gimnaziji, Te obišče s svojo ženo. Fest fant je in ona ima lepe oči.

Pozdrav Tebi in gospej Márici. Bog Vaju živi!

Tvoj Fran