17./junija 99.
Dragi!

Tvoj referat o Glaserjevi zgodovini sem dobil in ga prijavim čim mogoče. Pošljem Ti tudi obe številki.

Pravil umetniškega društva Ti ne morem poslati, ker jih ima Gangl. Naročim mu še nocoj na »jour fixu«, da Ti jih dopošlje. Pridobi nam kaj izvrševalnih in podpornih členov. Robida, Zupančič, Cankar, Levec, pl. Radič, Furlani, Ferjančič so Ti pri rokah. Članarino pošlji kar skupaj na naslov ravnatelja Fr. Gerbiča v »Glasb. Matici«!

Prvo slikarsko in kiparsko razstavo napravimo že za prihodnjo velikonoč. Umetniki v Monakovem so prav navdušeni. Tudi zunajkranjski se je udeležé z mnogimi umotvori.

Grilc in Rovšek sta zahtevala, da naj bodo vsakatere nuditete že — a priori izključene ter da imej vse »krščansko podlago«. Neki kaplan Dostal, ki bajè tudi riše za svojo zabavo, je bil določen že naprej tajnikom. Katoliška tiskarna je tiskala Grilcu vsa vabila in tudi prva pravila — zastonj. Knezoškofijski kancelar pa je dirigiral vso stvar. Društvo bi bilo torej izključno klerikalno, no monakovski umetniki so izjavili soglasno z nekaterimi dunajskimi, da ne pristopijo, ako bo vse farško. Izložil bi nihče ničesar, razen nekaterih obrtnikov, katere je silil Grilc v društvo. No, Aškerc in jaz sva jim zmešala štreno, zato se sedaj kar penijo. Razstave bodo strogo umetniške, vsako šušmarstvo in obrtniška dela bodo izključena. To pa Grilca in Rovška, duševna revčka in umetniški ničli, jezí, ker bi bila na taki razstavi v — kotu. Sicer pa so klerikalci našim umetnikom zagrozili, da naročé poslej vsa cerkvena dela na Tirolskem, ako stopijo v naše društvo. Že obstoječe društvo kršč. umetnosti pa se bavi le s konserviranjem starih umetnin po cerkvah, s popravljanjem radi sloga imenitnih stolpov i. t. d. Naše društvo torej ne dela nikomur konkurence, nego stoji na absolutno umetniški podlagi. V politiko se ne vtikamo. Dovelj je je zunaj društva!

Peruškovo brošuro sem Ti poslal. Napiši kak članek o nji! Levec je ves zelen od jeze, ker dvomimo, da bi bil on naš liter. — papež, ki govori nezmotno ex kathedra! Listek je pisal Perušek.

Levec je sploh sila mogočen postal. Nepristopen je za vsak nasvet. Na Aškerca je hud, ker ga je narahlo zavrnil radi Prešerna ter javno govoril, da Levec naše literature po Prešernu sploh ne pozna. To je tudi resnica! Jaz sem se poganjal za to, da bi donašala Matica več leposlovja (četudi prevode) in da naj bi bil književni odsek sestavljen iz literatov, ne pa iz samih farjev in
dolgočasnih filistrov profesorjev.* Če je kdo profesor ali doktor, to še ni dokaz, da razume literaturo. Toda naši profesorji mislijo tako.

Rutar, ki gotovo ni »prevraten novotar«, se norčuje iz tega književ. odseka, v katerem sedí zelot Kržič, far Lesar, Vavrů, ki je že napol idiot, in drugi taki revčki. Ako so drugi odborniki zunaj Ljubljane, naj bi bili še členi knjiž. odseka zunaj Ljubljane, ako jih v Ljubljani res nič ni. Seveda karpi se bojé ščuk; zato kar Levec samovlastno pokliče nove odbornike v odbor; kdor se njemu dopade in kdor prisega na njegovo nezmotljivost, ta postane člen odbora, drug nihče.

Aškerc grozno zabavlja črez Matico, jaz mu pa imenitno sekundiram. Nò, Rutar kima!

V Ljubljani je sploh vse piškavo in puhlo. Povsod vladajo klike. Kdor pa se upa kaj ziniti proti temu klikovstvu, je proklet, ali pa mu podtikajo sebičnost, kakor n.pr. meni baraba Štefè. Rečem Ti, da bi zapustil takoj to narodno Abdero in šel na Dunaj, ako bi dobil tam kako službico, ki bi me vsaj dostojno živila.

Zanimaj se včasih malo zame in preskrbi mi kjerkoli kako mesto! Saj imaš zveze in upliva dosti. Rešil boš prijatelja. —

Pozdravljam Tvojo mlado gospo! Kdaj se zopet vidimo?

Živio! Tvoj
Fran

Za Prešerna imajo še premalo denarja, da bi razpisavali nagrade. Postavi se itak drugo leto samo temeljni kamen! Revščina!!

*Edini Perušek je leposlovec med vsemi!