Spittal 14. 6. 46

Draga Ema!

Gotovo se čudiš, ko Ti nič ne pišem in da se ne odzovem Tvojemu prijaznemu povabilu. Mamici sem pisala in vse razložila vzrok mojega molka. Pisala sem ji dvakrat in dan za dnem čakala odgovora, toda zastonj. Upam, da je pismo prejela. Mislila sem, da bom Boženki za birmansko botro, pa je prepozno in vrnila se še nisem.
Prosim te odgovori mi vsaj Ti, kako Ti misliš o tem kar sem mami pisala. Piši mi tudi o vseh, saj od nikogar ni nobenega glasu. Zamerila upam, da se Vam nisem z ničemer.
Rada bi Ti poslala kakšno darilo za tvoj god, toda saj veš, nemorem, ko še ne gre paketna pošta. Upam, da se boš takrat dobro imela v krogu svoje družine.
Prosim te, naroči Boženki naj svoji tetici tudi ona napiše par besedi. Če ti je mogoče mi pošlji še kakšno sliko. O kakšno veselje bi mi s tem naredila. Za slike, ki si mi jih že poslala se Ti prav lepo zahvaljujem. Imam vsaj eno slikico od vas. V kratkem se Ti bom še kaj oglasila z daljšim pismom.
Pozdravi vse Tvoje ter še Milo, Štefko, Gorkičevo gospo in še vse poznane.
Najlepše pozdrave pa prejmi
Ti od Tvoje sestre Dragice