Ljubeznivi gospod doktor,

Čujem da ste že na Dunaju, tedaj pošiljam Vam danes tja naijskrenejša voščila k jutr. godu. Ostanite vedno tako zlatkani kakor ste zdaj in sreča naj ostane Vam mila 'beim Erklimmen der sußen Küßen' …

Torej že teden dni sem doma in – počivam! Upam da je Marica dobila razglednice iz Švice, Pariza, Lyon-a ki sem ji poslala. Žal, da nisem mogla več, ker časa ni bilo toliko na razpolaganju in smo morali itak v naglici pisat zvečer doma, tudi do polnoči. Samo iz Pariza smo poslali okoli 160, to je veliko, kaj, akoravno smo  bili trije pri delu. Pa človek je fizično in moralično tako izmučen, da je oj jejmene!

v vtisih ki si jih je zabeležila v dnevniku. Jaz se moram le še 'orientirati' kje da sem ker misli letijo le v Šv. in Pariz in še le zdaj izvem kaj o Slovencih, ki se mi zdé tako majhni, tako neznatni v primeri z drugimi narodi. Prišedši iz Versaille, Louvrskih galerijah sem šla v umetniško razstavo v Ljub. Pogodil jo je Ahasver prav dobro rekši, da so to 'domači žganci' kateri se ve dišijo boljši nego tuja pečenka! In tako mi ni bilo treba govoriti o utisu…

Za danes dovolj, ker me čaka še velika korespondencija. Veselilo bi me slišati zopet kaj o Vas, Marici in Igorčku. Je li zdrav?

Sprejmite mnogo srčnih pozdravov, katerih, prosim, razdelite z Marico

Od Vam udane

Milke