Dubrovnik, 27. 12. 90.
Draga sestra!
Kakor vidim iz Tvojega pisma, Ti piše Ivanka v dolgih pismah tudo katero presoljeno. Sicer mi prinese pismo odperto, ali jih nimam zamar stvari, ki jih sporoča. Torej vedi, da se jaz nisem jezil, da nisi poslala brinavca, ker mi nij duša privezana nanj, tudi ne čez to, da si natlačila otave v zabojček, tudi mi ugaja bolje natiški fižol kakor drugi. To in enako modra je Ivanka sama, brez mojega pooblastila. Masla ne potrebujemo, pač pa lahko pošlješ putra kaka dva kilo, če ga imaš pri rokah. Smetano pošiljati je nerodno, zato lahko izostane, ali hud ne bo nobeden, če je prideneš malo magari v mehurju. Zdravilo imaš za Julko. Kako naj jih uživa, sporočila bo Ivanka v svojem pismu.
Praznike smo preveli veselo, upam da bomo tako tudi končali staro leto in započeli novega. Tako želim tudi Vam vsim. Posebnosti sicer tukaj nobene. Čas Svečnice se bljiža, se pa Jože tudi pripravlja sa župnikom na pot v Dubrovnik? Imel smo tudi tukaj nenavaden mraz, ali zdaj je zopet lepo in le malo hladno. Kadar mi misliš kaj poslati, moraš posebej odati pismo, v katerem mi poveš, kaj pošlješ. Ti ne veš kakšne sitnosti so tukaj pri prejemanju in odajanju še večje. Pozdravlja Vas vse
Tvoj
brat
Frano
KORESPONDENCA
Faksimile tega pisma še ni na voljo.